Potapljač brez skafandra
Majhen evropski in azijski pajkec, poznan kot “argironeta” (Argyroneta aquatica), je instinktivno razrešil problem, ki je stoletja zaposloval strokovnjake: kako lahko bitja, ki dihajo s pljuči, preživijo pod vodo. Ta pajkec pod površjem mlake, ki si jo je izbral za bivališče, naredi pajčevinasto gnezdo v obliki čaše, pri čemer ga trdno pritrdi za stebla ali liste vodnih rastlin. Zatem se neštetokrat dvigne na površje, kjer lovi zračne mehurčke, te pa nato na nogicah in telesnih dlačicah prenaša v svoje podvodno bivališče. Tako se gnezdo postopoma spremeni v miniaturni potapljaški zvon, podobnem majhnemu batiskafu. Med tekanjem po svoji podvodni posesti na lovu za majhnimi ličinkami in paglavci si pomaga z zračno zalogo, ki zadostuje za njegove potrebe. Pozneje se s plenom dvigne na površje in se tam pogosti.
Nato se umakne v svojo podvodno palačo, kjer čaka na naslednjo rundo lova.
Ob prihodu zime se spusti še globlje. Tam zgradi bivališče, prav tako podobno potapljaškemu zvonu, z izdatno zalogo zraka in v njem prespi štiri ali pet mesecev. Razmnožuje se spomladi. Mladiči v varnem domačem zavetju ostanejo nekaj tednov, nato pa se razkropijo po svoje.
Kliknite za filmček.