Skarabej – žuželka, ki se orientira po zvezdah

//Skarabej – žuželka, ki se orientira po zvezdah

Skarabej – žuželka, ki se orientira po zvezdah

Študije so pokazale, da je skarabej edino bitje razen človeka, ki se orientira po zvezdah. Ne po Soncu ali Luni, temveč po določenih zvezdah Rimske ceste, naše galaksije.

Skarabej je hrošč, ki običajno živi v peščenem okolju. Prehoditi mora velike razdalje, da bi našel sveže iztrebke velikih sesalcev. Iz njih naredi popolno kroglico, v katero nato samica izleže jajčeca.

Ko samec najde iztrebke in jih oblikuje v kroglico, jo mora čimprej odkotaliti na varno. Za to se mora gibati po najkrajši možni tirnici. Težava je v tem, da je med kotaljenjem kroglice obrnjen z glavo navzdol, ker jo potiska le z zadnjimi nogami, medtem ko se s prednjimi opira na zemljo. Pri tem mora po najkrajši poti do svojega doma. Seveda je zaželeno, da je to ravna črta, ker je to najkrajša pot med dvema točkama.

Znanstveniki so že vedeli, da lahko skarabej pri dnevni svetlobi kroglico premika v ravni liniji z zaznavanjem simetričnega vzorca polarizirane svetlobe, ki se pojavi okoli Sonca. Toda prej niso vedeli, kako se orientira ponoči, torej takrat, ko običajno kotali kroglico.

Raziskovalni skupini iz Švedske in Južnoafriške republike sta skarabeje testirali, pri čemer sta jim postavili zelo težke navigacijske zahteve. V ta namen sta zgradili posebno  konstrukcijo. Naloga skarabejev je bila vedno ista – da žogico iz iztrebkov, ki so jo našli v središču te konstrukcije, po čim krajši oziroma čim hitrejši poti spravijo do obrobja, kjer bi jo lahko skrili na varno. Poskus je bil zelo enostaven: skarabeje so spuščali po prehodih, skozi katere so morali najti pot od središča proti obrobju.

Znanstveniki so takoj ugotovili, da skarabeji zelo enostavno in hitro najdejo pot do cilja. Takrat so se raziskovalci spomnili, da bi hroščem lahko prekrili oči s posebnimi kapicami, ki bi jim skrivale pogled na Sonce in Luno. Toda zgodilo se ni nič posebnega. Potem so celotno konstrukcijo prekrili s folijo, neprepustno za svetlobo, zaradi katere niso mogli videti celotnega zvezdnega neba nad njimi.

Po večmesečnih raziskavah so raziskovalci prišli do presenetljivih rezultatov. Ugotovili so, da skarabejem za orientacijo zadostuje, da vidijo le določen del Rimske ceste, eno njeno “vejo”. Brez “pogleda” na to vejo so bili popolnoma zgubljeni in so naključno tavali ter krožili brez cilja. Takoj ko so jim umaknili folijo in so spet lahko opazovali Rimsko cesto, so se hitro znašli in brez težav prispeli do cilja.

Strokovnjaki so pri tem poskusu prišli do te končne ugotovitve: skarabeji za navigacijo za razliko od preostalih hroščev ne uporabljajo objektov na tleh, temveč se orientirajo izključno s pomočjo zvezd, pri čemer so njihov edini orientir zvezde Rimske ceste.

Zanimivosti|