Čokolada izhaja iz azteškega xocolatl (šokolatl), napitka, ki so ga pripravljali iz plodov drevesa kakavovca. Vendar ta čokoladni napitek ni bil niti najmanj podoben temu, na kar danes pomislimo pod pojmom čokolada. Vroč ali hladen čokoladen napitek je bil lahko aromatiziran ali samo oslajen z medom, pili pa so ga vedno z vodo.

Te kulture niso poznale sladkorja v današnji obliki in tudi mleka ne. Od začimb so dodajali vanilijo, cimet, semena anato, ki so napitku dajala rdečo barvo, in celo čili, kadar so želeli, da bo napitek pekoč.

Azteki Eden prvih zapisov o čokoladi izhaja od človeka, ki so ga zgodovinarji poznali kot »Nepoznanega osvajalca« in opisovali kot »Kortezovega gospoda«.

V svojem spisu o Tenochtitlanu, tiskanem leta 1556 v Benetkah, piše o veliki hranljivosti čokoladnega napitka in navaja naslednje: »Ta pijača, imenovana tlaquetzalli (dragocenost), je najbolj zdrava stvar na svetu, ker tisti, ki popije skodelico te tekočine, lahko hodi cel dan brez hrane.« Seme kakavovca so sušili in nato zmleli v prah. Azteki so ga dodajali v vročo, Maji pa v hladno vodo. Tak pripravek so prelivali iz posode v posodo, dokler niso dobili okusnega napitka, bogatega s peno.

Seme kakavovca je bilo tako cenjeno, da so ga prinašali kot žrtev bogovom ob svečanostih, uporabljali pa so ga tudi kot denar, za trgovanje. Vendar pa je moralo miniti še celo tisočletje, preden so čokolado odkrili tudi Evropejci.