Babilonska matematika
V Mezopotamiji je bila matematika zelo razvita, o čemer pričajo tudi glinene ploščice. Osemnajst stoletij pred Evklidom so babilonski matematiki postavljali in reševali različne matematične probleme, od linearnih in kvadratnih enačb, izračunavanja drugega in tretjega korena nekega števila pa vse do računanja prostornine piramide. Približek, ki so ga uporabljali za število Π (Pi), je bil 25/8 oziroma 3,125. Čeprav je ta približek manj natančen od števila 22/7, je napaka še zmeraj zanemarljiva (okrog 0,5 %).
Pitagorov izrek je bil prav tako poznan in to v svojii splošni obliki, ne samo za posebne primere, kot je npr. “egipčanski” trikotnik – pravokotni trikotnik s stranicami v razmerju 3 : 4 : 5. Na neki glineni ploščici je navedenih celo petnajst trojic števil s to lastnostjo. Njihovo poimenovanje za hipotenuzo se v prevodu glasi “dolga dolžina”. Najlepši dokaz za njihovo poznavanje geometrije je ploščica, izkopana v Tel Harmalu, na kateri je postavljena in rešena naloga s podobnimi pravokotnimi trikotniki in njihovimi površinami.
