Skrivnostni egipčanski labirint
Je labirint zgolj ”domislek” antičnih Grkov? Ga upravičeno povezujemo le s Kreto in Minotavrom, pogumnim Tezejem in modro Ariadno? Še zdaleč ne …
V Fayumu, približno osemdeset kilometrov južno od Kaira, se nahaja Hawara – arheološko najdišče, na katerem ležijo ostanki nekega labirinta. Strokovnjaki menijo, da ti ostanki skupaj s piramido tvorijo del kompleksa, ki ga je za svojo grobnico dal zgraditi Amenemhat III. – zadnji veliki faraon XII. dinastije (med letoma 1855 in 1808 pr. n. š.). V antičnih časih je bil ta kompleks, znan kot »Labirint«, eno najbolj obiskanih mest starega sveta. Ali gre za tisti legendarni egipčanski labirint, o katerem so pisali mnogi antični zgodovinarji in ki še danes buri domišljijo mnogih raziskovalcev? V renesansi, ki si je že tako nadvse prizadevala odkriti zaklade starega sveta, se je ponovno pojavilo zanimanje za labirint, toda treba je bilo počakati vse do leta 1840, ko je pruska ekspedicija pod vodstvom Richarda Lepsiusa začela z arheološkimi raziskovanji. Lepsius je mislil, da odkriva po izvoru egipčansko nahajališče, vendar je prišel do ugotovitve, da gre le za ostanke rimskih grobnic. Flinders Petrie je leta 1888 začel z novimi raziskovanji, a je v takrat že večinoma uničenem kompleksu uspel najti le serijo portretov iz rimskega obdobja. Od takrat ni bilo pomembnejših raziskovanj, tako da lokacija v Hawari še vedno hrani svoje skrivnosti. Se pod temi rimskimi ostanki resnično skriva veličastni egipčanski labirint, o katerem nam pripoveduje grški zgodovinar Herodot? Slednji je v V. st. pr. n. š. obiskal to mesto in njegovi zapisi še danes vzbujajo našo radovednost.
»Labirint je imel dvanajst pokritih dvorišč – šest v vrsti, obrnjenih proti severu, šest proti jugu. Palača je bila zgrajena v dveh nivojih in imela tri tisoč prostorov, od katerih je bila polovica pod nivojem zemlje, druga polovica pa se je nahajala neposredno nad njimi. Pospremili so me skozi prostore na zgornjem nivoju in to, kar bom o njih povedal, izhaja iz mojih osebnih opazovanj, medtem ko o podzemnih prostorih lahko govorim samo skozi zapise, saj mi jih Egipčani, zadolženi zanje, niso hoteli pokazati. Kajti v njih so grobnice kraljev, ki so zgradili Labirint, kakor tudi grobnice svetih krokodilov. Zgornje prostore sem dejansko videl in težko je verjeti, da so delo človeka; težko razumljivi in zapleteni hodniki, ki vodijo iz prostora v prostor, iz dvorišča v dvorišče, so zame predstavljali neskončni čudež, ko smo hodili iz dvorišča v prostor, iz prostora v dvorane, iz dvorane v nove prostore in nato spet v nova dvorišča. Strop vsakega prostora, dvorišča in dvorane je, tako kot njihovi zidovi, iz kamna. Zidove prekrivajo vrezani liki, vsako dvorišče pa je prekrasno zgrajeno iz belega marmorja in obkroženo s stebri. Opisati labirint ni v moji moči. Najverjetneje je bilo vanj potrebno vložiti več dela in denarja kot za vse zidove in javna dela Grkov skupaj – čeprav nihče ne more oporekati, da so svetišča v Efezu in na Samosu izredna. Piramide so prav tako čudovite in prepričan sem, da se lahko vsaka kosa z mnogim najbolj ambicioznimi grškimi deli, ampak Labirint jih vse presega.«
