Göbekli Tepe – najstarejše odkrito svetišče

Odkritje, zaradi katerega bo morda treba ponovno zapisati zgodovino

Göbekli Tepe je arheološka gomila, ki premika meje in odpira nova vprašanja o zanesljivosti podatkov glede do sedaj “poznane” zgodovine človeštva in začetkov civilizacije.

Odkril jo je nemški arheolog Klaus Schmit na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, kjer je leta 1995 začel s svojo ekipo izkopavati to do sedaj najstarejše področje človeške civilizacije. Omenjena ekipa je pri izkopavanju odkrila najdbo, ki je dvakrat starejša kot karkoli, kar je do tedaj priznavala uradna zgodovina – več kot 12.000 let staro svetišče.

Izkopanine zajemajo več kot 200 masivnih stebrov, postavljenih v nize med seboj prepletenih krogov in pravokotnikov premera do 300 m. Vsa ta struktura spominja na Stonehenge, le da je bil Göbekli Tepezgrajen več kot 7.000 let pred Stonehengom in so njegovi stebri izklesani veliko skrbneje. Poleg te dovršenosti na stebrih najdemo tudi reliefno izklesane podobe živali – leve, bike, merjasce, lisice, gazele, osle, kače in druge plazilce, žuželke in pajkovce ter ptice, zlasti jastrebe.

Med najdbami so tudi številni ostanki orodja, razne živalske in človeške figure ter simbolični predmeti, ki navajajo k domnevi, da je bil Göbekli Tepe res tempelj, kjer so potekale ceremonije.

Nekateri stebri v obliki črke T imajo izklesane človeške roke. Horizontalni kamen na vrhu pa po predpostavkah simbolizira človeško glavo. Ni jasno, ali so se ti stebri uporabljali kot nadomestni častilci prednikov ali so predstavljali antropomorfna bitja.

Faznost gradnje in uničevanja svetišča

Ko so leta 1995 začeli z izkopavanji, so ugotovili, da gomila vključuje dve fazi obredne uporabe.

Prva faza, ki je po predvidevanjih nastala v predkeramičnem neolitiku A (pred 11.500 do 10.000 leti), je vključevala krožne ploščadi iz skrbno oblikovanih kamnitih stebrov. Ti stebri so bili v obliki črke T, visoki tudi do 6 metrov in težki do 20 ton. Na sredini vsakega kroga pa sta bila postavljena dva višja stebra, obrnjena eden proti drugemu.

Po letih izkopavanj so znotraj prvega kroga odkrili še drugi krog in ponekod celo tretjega.

Geološke raziskave so pokazale, da so ljudje skozi stoletja zasuli še naprej stoječe stebre prvega kroga s črepinjami, predvsem z majhnimi kosi apnenca, kamnitih posod in orodja, in nato znotraj njega postavili nov manjši krog. Čez čas so tudi to zasuli in poleg starega ustvarili nov krog. Tako so tisočletja gradili kroge, jih zasuli,ter spet zgradili nove.

Zanimivo je, da so bili stebri v vsaki naslednji fazi narejeni vse manj natančno. Najstarejši stebri so bili namreč največji, poleg tega pa so tako tehnološko kot tudi umetniško najbolj dovršeni.

Celoten kompleks Göbekli Tepeja pa so dokončno in v celoti zasuli in prenehali uporabljat približno leta 8200 pr.n.š.

Göbekli Tepe postavlja nove mejnike zgodovine človeške civilizacije

V času, ko je bil zgrajen ta tempelj, naj bi glede na do sedaj predpostavljeno zgodovino večina ljudi živela v majhnih nomadskih skupinah, ki so se preživljale z lovljenjem divjih živali in rastlinami, ki so jih našli na poti. Za izgradnjo konstrukcije, kot je Göbekli Tepe, pa bi bilo treba na istem mestu zbrati vsaj 500 ljudi, da bi lahko skupaj rezali, oblikovali in premikali 20-tonske kamne od najbližjega kamnoloma, ki je bil oddaljen od 100 do 500 m.

Še pred 20 leti je večina raziskovalcev verjela, da pozna čas kraj in okoliščine nastanka neolitske revolucije – prelomnice, s katero naj bi se pojavilo poljedelstvo, manjše nomadske skupina pa naj bi se takrat začele združevati v večje kmetijsko razvite vasi. Vse to naj bi vodilo do tehnološko bolj razvitih skupnosti z velikimi templji, gradovi, kralji in svečeniki, ki so usmerjali in beležili njihovo delo.

Antropologi so ves čas verjeli, da se je organizirana religija začela šele kot pomiritev napetosti, ki se je ustvarila, ko so se lovci ustalili na enem mestu, postali kmetje in začeli graditi večje skupnosti. Te skupnosti so bile bolj zapletene in morali so ustvariti hierarhijo.

Toda odkritje Göbekli Tepeja je vsa ta dotedanja dognanja postavilo na glavo.

Na podlagi najdb na Göbekli Tepeju je Klaus Schmit podal nasprotno razlago tega scenarija. Zgradba tako masivnega templja, kot je Göbekli Tepe, naj bi dokazovala, da se je civilizacija začela na temeljih religije, ne pa kot posledica razvoja poljedelstva in drugih vidikov civilizacije. To napeljuje k ugotovitvi, da je v ljudeh globoko vsajena potreba po tem, da se zbirajo ob svetem ritualu in da je ta potreba v človeku obstajala že od nekdaj.

Najbolj zanimivo je, da raziskovalci niso našli nobenih sledi bivanja. Za izgradnjo objekta, kakršen je Göbekli Tepe,bi bilo potrebnih več sto ljudi, vendar v okolici ni vodnega izvira – najbližji je bil 5 km stran. Ti delavci bi potrebovali tudi dom, vendar niso našli nobenih sledi hiš ali podobnih stavb, kjer bi lahko vsaj začasno bivali. Našli pa niso niti nobenih sledi poljedelstva, čeprav so morali ljudje ob težkih naporih seveda tudi jesti.

Postavilo se je torej vprašanje prehranjevanja – nekako so morali zagotoviti dovolj hrane za tiste, ki so gradili tempelj, kot tudi za tiste, ki so romali tja ob ceremonijah. To bi lahko spodbudilo ljudi k obdelovanju zemlje oziroma poljedelstvu.

Raziskave so tako znanstvenike pripeljale do enega od prvih poljedelskih središč ravno v severni Turčiji približno 30 km stran od Göbekli Tepeja. To poljedelsko središče naj bi se razvilo ravno okoli leta 9.600 pr.n.št., ko je bil Göbekli Tepe na svojem vrhuncu. To je bilo takoj za (12.000 let trajajočo) malo ledeno dobo.

Pri teh poljedelskih središčih pa so našli prav takšne stebre v obliki črke T z vklesanimi živalskimi reliefi, kakršne najdemo tudi na Göbekli Tepeju. Poznejše raziskave so pokazale, da se takšni in podobni stebri nahajajo na razdalji vse do 160 km okoli Göbekli Tepeja.

Raziskave se še nadaljujejo

Geomagnetne meritve, ki so jih izvedli leta 2003, so pokazale,da je v bližini še vsaj 20 takšnih med seboj povezanih krogov in drugih struktur. Do sedaj so okopali štiri takšne krožne strukture, in če jih pod zemljo čaka še 16 zakopanih, to potem skupaj pomeni skoraj 200 stebrov, katerih starost lahko sega tudi med 14 in 15.000 let v preteklost.

Do sedaj odkopane najdbe zajemajo samo 5 % celotnega kompleksa. Izkopavanja pa še potekajo in naj bi se po načrtih razpotegnila še naslednjih 20 let.

Le o čem nam bo Göbekli Tepe še spregovoril?