Odkar smo izvedeli, kakšni peklenski pogoji vladajo na Marsu, smo izgubili vse ‘iluzije’ o življenju na drugem planetu. A zdaj je nastopil čas, da ponovno začnemo sanjati. Raziskave, ki so jih v zadnjih letih opravili znanstveniki, namreč dajejo slutiti, da je na rdečem planetu nekoč obstajalo življenje in da morda tam obstaja celo še danes.

Od leta 1996 v raziskovalne namene potekajo misije na Mars, ki so predvidene za več desetletij. Ta ”Zvezda smrti”, kot so jo imenovali Babilonci, in bog vojne v antičnem Rimu še zmeraj buri domišljijo modernega človeka. Vendar pa je leta 1976, ko so tja poslali sondi Viking 1 in 2, ta nekoč mistični planet izgubil svoj čar in ljudje so opustili svoje predstave o majhnih zelenih možičkih. Njegova površina je namreč precej negostoljubna in je neke vrste ledeno-mrzla puščava s temperaturo, ki se giblje okrog –50 °C. Atmosfera je tanka in sestavljena pretežno iz ogljikovega dioksida.

Voda na Marsu?

Danes vemo, da je bilo nekoč na Marsu veliko vode in da so bile klimatske razmere veliko ugodnejše, kar dopušča možnost, da je tam prišlo do nastanka življenja. To je bilo pred približno štirimi milijardami leti, skorajda istočasno kot na Zemlji. Primitivno, enocelično življenje je morda obstajalo na obeh planetih, vendar je na Marsu verjetno izginilo skupaj z vodo.

Pojav življenja na Marsu nas postavlja pred isto vprašanje kot pojav življenja na Zemlji. Po mnenju znanstvenikov naj bi bila voda nujen pogoj za razvoj življenja. Pred štirimi milijardami leti naj bi na Zemlji v oceanih nastale organske molekule. Toda če te molekule primerjamo z abecedo, smo še daleč od literarnega dela! Znanstveniki še niso uspeli razložiti nastanka prve celice s svojim genetskim zapisom. Živa bitja na Zemlji so rezultat (biološke) evolucije okrog več kot tri milijarde let. Če se je življenje pojavilo na Marsu istočasno kot na Zemlji, potem ostaja samo še vprašanje, kakšno stopnjo razvoja je doseglo.

Nedavne meritve so pokazale, da atmosfera rdečega planeta vsebuje metan. Posebnost tega plina je, da ga proizvajajo samo živa bitja. Jean-Pierre Maillard z L’Institut d’Astrophysique de Paris (Inštitut za astrofiziko v Parizu, op. prev.) pravi, da je metan nestabilen plin z zelo kratko življenjsko dobo, kar pomeni, da ga mora na Marsu neprestano nekdo proizvajati. So ta ‘nekdo’ bakterije? Pri tem ne moremo mimo Giordana Bruna, znanstvenika in predvsem filozofa, ki je zgorel na grmadi inkvizicije in med drugim trdil, da v vesolju obstajajo tudi druge oblike življenja. In za konec naj še spomnimo, da so starodavna vzhodna učenja govorila o enem samem Življenju, ki zavzema vse oblike manifestacije, se neprestano spreminja skozi čas in obstaja povsod, tako v najglobljem breznu kot tudi najbolj oddaljeni galaksiji …