V tej rubriki bo skoraj vsakdo našel zanimivo branje zase! Če vas zanimajo filozofija, psihologija, mitologija, biologija, znanost ali umetnost, ali pa iščete samo navdih – vabljeni k raziskovanju naših vsebin!
Modrost Indijancev
Indijanski poglavar Sedeči bik je takrat, ko je bil še čas, zaman pozival prišleke z besedami: "Usedimo se, pokadimo pipo miru. Vi ste zmožni neverjetnih stvari, toda tudi mi nekaj vemo. Skupaj zgradimo svet, v katerem bodo naši otroci in vnuki srečno živeli."
Ječa časa
Tokrat se bomo poglobili v to, kaj je čas in zakaj nas zasužnjuje. Kaj lahko naredimo, da ne bi bili vedno privezani za tega trdega in krutega gospodarja, ki se – podobno kot urni kazalci – pogosto kaže kot majhen in nedolžen?
Kaj omogoča srečno življenje?
Rezultati ene najdaljših in najcelovitejših raziskav Andrej Praček Veliko je teorij, kaj je dobro in kaj ni, v izgradnjo česa [...]
Danes sem videla kapljico vode …
Prav osupljivo je, da je treba veliko "videti" in to skozi dolgo obdobje življenja, da bi bili lahko na koncu pozorni na majhno kapljico vode.
Simbolizem strele
Strela – simbol volje Strela spočenja in uničuje, je življenje in smrt. Strela je simbol transformirajočega delovanja neba na zemlji. [...]
Gledamo, vendar ne vidimo
Živimo v kontaminiranem svetu in na to smo se navadili. Zlasti v velikih mestih se onesnaženost okolja iz dneva v [...]
C. G. Jung: Nova videnja
Jungu so bile podeljene številne nagrade, predaval je na različnih univerzah, prejel pa je tudi častne doktorate mnogih univerz, med njimi Harvarda in Cambridgea. Poleg tega je bil imenovan za častnega člana mednarodnih znanstvenih društev in akademij. Umrl je pri 86 letih v Kunsachtu v Švici. Jung je napisal več del, med katerimi so: Psihološki tipi, Odnos med jazom in nezavednim, Sodobni človek išče dušo, Psihologija in religija, Preobrazbe in simboli libida, Psihologija in alkimija, Psihologija nezavednega, Odgovor na Joba, Rdeča knjiga, Sinhroniciteta ter Človek in njegovi simboli.
Potresi omogočajo življenje na Zemlji
Življenje je možno le, če se ustvari gibanje, ki ohranja ravnovesje pogojev, potrebnih za življenje. K temu v veliki meri [...]
Človek kot telesno, duševno in duhovno bitje 2. del
Individua je tisti del človeka, ki se je sposoben zavedati sebe, ki nosi zavest o svojem lastnem obstoju. Telo in psiha sta tako samo nosilca zavesti. Sta kot kočija, v katero so vpreženi konji, individua pa je kot kočijaž. Ko minejo vse nevihte življenja in se telo vrne k svojemu izvoru, ostane samo tisto neumrljivo, naš nesmrtni Jaz.
Človek kot telesno, duševno in duhovno bitje 1. del
V skladu s klasičnimi filozofskimi učenji je persona pri človeku vse tisto, kar se spreminja, kar ni večno. Je umrljiva in jo naš pravi Jaz nosi, vse dokler obstajamo na tem svetu. Pogojena je s časom, z vzgojo, družbo in z družino, v kateri smo se rodili. Persona je tisti del človeka, po katerem se medsebojno razlikujemo, je to, kar je pri vsakem bitju drugačno.
Med spanjem se možgani razstrupijo
Že stoletja se znanstveniki in filozofi sprašujejo, zakaj ljudje spimo in kako to vpliva na naše možgane. Šele pred kratkim [...]
Ravnovesje med delom in življenjem
Ljudje imajo naravno potrebo po izboljševanju in rasti. Neka-teri trenutki v naših življenjih so odločilni in v njih čutimo, da [...]
Marjetica – simbol ljubezni
Ljubezen, ljubezen in znova ljubezen … Simbole te večne uganke najdemo povsod v naravi. Ali pa jim sami pripisujemo tak pomen, ker je prav resnična ljubezen to, čemur človek daje največ pozornosti in kar išče?
Kako nas ljubezen približuje popolnosti
Pot Ljubezni je težka, konstantna in dolga, vendar je nagrada vredna vsega truda. Vse kratkotrajne in relativne vrednote, vse to, kar pustimo za seboj, zamenjajo novi, trajnejši in globlji čari.
Moji mladostniški športni izzivi
Pred leti me je notranji nemir nemudoma napeljal k akciji … Vendar sedaj, ko se v mislih sprehodim skozi svojo najstniško preteklost, obujam številne športne bitke, na katere sem skoraj pozabil. Bitke, ki so bile na videz banalne, vendar bolj ko jih ozaveščam, bolj razumem, da so bile zame pomembna priprava na življenje.
Sen kresne noči, Felix Mendelssohn
Felix Mendelssohn je pri svojih 17 letih (leta 1826) prebral Shakespearovo komedijo Sen kresne noči in takoj nato napisal istoimensko skladbo v obliki koncertne uverture.
