V tej rubriki bo skoraj vsakdo našel zanimivo branje zase! Če vas zanimajo filozofija, psihologija, mitologija, biologija, znanost ali umetnost, ali pa iščete samo navdih – vabljeni k raziskovanju naših vsebin!
Danes sem videla kapljico vode …
Prav osupljivo je, da je treba veliko "videti" in to skozi dolgo obdobje življenja, da bi bili lahko na koncu pozorni na majhno kapljico vode.
Simbolizem strele
Strela – simbol volje Strela spočenja in uničuje, je življenje in smrt. Strela je simbol transformirajočega delovanja neba na zemlji. [...]
Gledamo, vendar ne vidimo
Živimo v kontaminiranem svetu in na to smo se navadili. Zlasti v velikih mestih se onesnaženost okolja iz dneva v [...]
C. G. Jung: Nova videnja
Jungu so bile podeljene številne nagrade, predaval je na različnih univerzah, prejel pa je tudi častne doktorate mnogih univerz, med njimi Harvarda in Cambridgea. Poleg tega je bil imenovan za častnega člana mednarodnih znanstvenih društev in akademij. Umrl je pri 86 letih v Kunsachtu v Švici. Jung je napisal več del, med katerimi so: Psihološki tipi, Odnos med jazom in nezavednim, Sodobni človek išče dušo, Psihologija in religija, Preobrazbe in simboli libida, Psihologija in alkimija, Psihologija nezavednega, Odgovor na Joba, Rdeča knjiga, Sinhroniciteta ter Človek in njegovi simboli.
Potresi omogočajo življenje na Zemlji
Življenje je možno le, če se ustvari gibanje, ki ohranja ravnovesje pogojev, potrebnih za življenje. K temu v veliki meri [...]
Človek kot telesno, duševno in duhovno bitje 2. del
Individua je tisti del človeka, ki se je sposoben zavedati sebe, ki nosi zavest o svojem lastnem obstoju. Telo in psiha sta tako samo nosilca zavesti. Sta kot kočija, v katero so vpreženi konji, individua pa je kot kočijaž. Ko minejo vse nevihte življenja in se telo vrne k svojemu izvoru, ostane samo tisto neumrljivo, naš nesmrtni Jaz.
Človek kot telesno, duševno in duhovno bitje 1. del
V skladu s klasičnimi filozofskimi učenji je persona pri človeku vse tisto, kar se spreminja, kar ni večno. Je umrljiva in jo naš pravi Jaz nosi, vse dokler obstajamo na tem svetu. Pogojena je s časom, z vzgojo, družbo in z družino, v kateri smo se rodili. Persona je tisti del človeka, po katerem se medsebojno razlikujemo, je to, kar je pri vsakem bitju drugačno.
Med spanjem se možgani razstrupijo
Že stoletja se znanstveniki in filozofi sprašujejo, zakaj ljudje spimo in kako to vpliva na naše možgane. Šele pred kratkim [...]
Ravnovesje med delom in življenjem
Ljudje imajo naravno potrebo po izboljševanju in rasti. Neka-teri trenutki v naših življenjih so odločilni in v njih čutimo, da [...]
Marjetica – simbol ljubezni
Ljubezen, ljubezen in znova ljubezen … Simbole te večne uganke najdemo povsod v naravi. Ali pa jim sami pripisujemo tak pomen, ker je prav resnična ljubezen to, čemur človek daje največ pozornosti in kar išče?
Kako nas ljubezen približuje popolnosti
Pot Ljubezni je težka, konstantna in dolga, vendar je nagrada vredna vsega truda. Vse kratkotrajne in relativne vrednote, vse to, kar pustimo za seboj, zamenjajo novi, trajnejši in globlji čari.
Moji mladostniški športni izzivi
Pred leti me je notranji nemir nemudoma napeljal k akciji … Vendar sedaj, ko se v mislih sprehodim skozi svojo najstniško preteklost, obujam številne športne bitke, na katere sem skoraj pozabil. Bitke, ki so bile na videz banalne, vendar bolj ko jih ozaveščam, bolj razumem, da so bile zame pomembna priprava na življenje.
Sen kresne noči, Felix Mendelssohn
Felix Mendelssohn je pri svojih 17 letih (leta 1826) prebral Shakespearovo komedijo Sen kresne noči in takoj nato napisal istoimensko skladbo v obliki koncertne uverture.
Ulikses – Vrnitev domov
Ulikses, ali njegova bolj poznana grška inačica, Odisej, je bil kralj s precej posebnega otoka, imenovanega Itaka. Itaka je pod njegovo vladavino cvetela, njegova žena Penelopa pa je rodila dečka. Uliksesovo življenje je potekalo mirno in brez pretresov. Toda nekega dne so na Itako pripotovali kralji iz različnih grških mesnih državic, pozvat Uliksesa, naj se jim pridruži v vojni proti Troji. Ulikses je le s težkim srcem pristal na to in jih je najprej želel ukaniti tako, da je hlinil norost ... Hodil je po obali, oblečen samo v spodnje perilo, vlekel plug, sejal sol v pesek ... Toda kmalu so kralji uvideli njegovo ukano.
Potreba po viziji prihodnosti
Izredno težko bo ustvariti skupno vizijo, ki bi lahko navdihovala večino. Postali smo tako individualizirani, da se ne moremo več zavzemati za nekaj kolektivnega. Povsem smo se navadili na "uporabniku prilagojen" način življenja, "krojen" po naših željah. Uskladiti se ne bi mogli niti glede skupne vizije čudovitih počitnic, kaj šele glede skupne vizije prihodnosti.
Usoda – igra Maje
Je naša bolečina majhna? Potem dobro izpolnjujemo naloge usode. Je naša bolečina velika? To pomeni, da še vedno nismo odprli oči, da bi jasno videli, kam vodijo naši koraki.
