Jorge Ángel Livraga: Skrivnostna umetnost zmage
Srečni so tisti, ki jočejo ob glasbi; srečni so tisti, ki jočejo ob pesmi; srečni so tisti, ki se jim spremeni obraz ob navdihujoči melodiji; srečni so tisti, ki lahko pomahajo prijatelju in ga objamejo sredi ulice; srečni so tisti, živi, ki so še vedno zares živi, tisti, ki v sebi nosijo semena upanja, iz katerih bo zrasel svet upanja, svet, ki mora biti ne le nov, temveč tudi boljši.
Prof. Jorge Ángel Livraga je bil filozof, velik poznavalec zgodovine, psihologije, človeških mentalitet, umetnosti, znanosti in religij. Bil je plodovit pisec in nič manj plodovit govornik, ki je znal s svojimi besedami, polnimi humorja in entuziazma, učinkovito vzpostaviti stik z vsemi, ki so ga prihajali poslušat.
Ustanovil je Novo Akropolo, filozofsko šolo “na klasični način”, za preučevanje različnih duhovnih in filozofskih tradicij človeštva, s čimer je želel obuditi klasični ideal filozofije kot humanejšega in celovitejšega načina življenja.
Format: 130 x 205 mm
Št. strani: 176
Vezava: trda
Cena: 10 €
Naročilo knjige
Iz knjige Skrivnostna umetnost zmage:
Kako se udejanjijo sanje
Tistim, ki me berete prvič, naj povem, da so moji članki refleksije, vtisi, razmišljanja. Želel bi še dodati, da tak način uporabljam zato, ker verjamem, da je vsak človek po naravi filozof oziroma da “smo vsi filozofi”. Ni univerze, ki bi lahko ustvarila filozofa, kot ni akademije, ki bi ustvarila pesnika ali glasbenika. Te nam dajo le tehnično znanje in informacije. Človek nosi ta filozofski nemir v sebi. Človek je “filo-sofos”, tisti, ki je “zaljubljen v modrost”, zaljubljen v globino stvari.
Ta “filo-sofos” je v vsakem od nas. Vprašanje je le, kot pravi Sokrat, če se prepoznamo kot taki. Moramo stopiti v stik s samimi seboj, da bi prepoznali resnični del sebe, da bi v čudovitem ogledalu videli svojo novo podobo, notranjo, globljo podobo, ki bi jo lahko imeli.
In ta globoka podoba naj bo izhodiščna točka za temo, o kateri bom govoril – kako se udejanjijo sanje. Ne bom govoril o sanjah v fizičnem pomenu, povezanem z budnostjo ali spanjem, temveč o sanjah kot arhetipih, o vsem tistem, kar presega fizično raven.
Vem, da obstaja zakon težnosti, zaradi katerega teče voda iz gora v morje. Toda ta zakon težnosti je le mehanični odraz, za katerim mora biti Bitje, in to Bitje, kot bi rekel Calderón de la Barca, so sanje, o katerih sanja reka.
Reka je reka, ker sanja, da je reka, in teče, ker sanja, da teče; ptice na določen način sanjajo, da so ptice in tudi mi smo na svoj način sanjali to, kar smo danes. Vsi nosimo v sebi številne sanje. Nekatere so umetniške, druge družinske, ekonomske, politične, socialne … Vsak človek ima svoje sanje. Včasih mislimo, da nekdo, ki je reven, nima možnosti sanjati. Vsakdo ima na svoj način to možnost.
