Med spanjem se možgani razstrupijo
Že stoletja se znanstveniki in filozofi sprašujejo, zakaj ljudje spimo in kako to vpliva na naše možgane. Šele pred kratkim so raziskave pokazale, da je zadostno spanje pomembno za boljše pomnjenje. Toda v eni od raziskav so dr. Nedergaard in njegovi kolegi nepričakovano ugotovili še nekaj, in sicer da naj bi se med spanjem možgani tudi očistili škodljivih snovi.
Že nekaj časa je znano, da se možgani čistijo drugače kot preostali deli našega telesa, a šele nedavna raziskava, ki so jo opravili na Univerzi v Rochestru, je pojasnila, kako to poteka.
Naše telo se čisti prek limfatičnega sistema, ki poteka po celem telesu in katerega naloga je filtracija krvi, s čimer se odstranjujejo “stranski” produkti biokemičnih procesov v celicah.
Možgani pa po najnovejši raziskavah za čiščenje uporabljajo t. i. glimfatični sistem. V možganih tako namesto tekočine, imenovane limfa, odpadne snovi odnaša cerebrospinalna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Vendar pa se to dogaja le, kadar spimo. Med spanjem naj bi se v možganih odprli posebni prekati, skozi katere lahko ta tekočina odplakne odpadne snovi. To izjemno odkritje bi morda lahko pojasnilo povezavo med pomankanjem spanja in Alzheimerjevo boleznijo.
Raziskava
National Institutes of Health (nacionalni inštituti za zdravje) je javna agencija ministrstva za zdravje Združenih držav Amerike. Njene predhosne raziskave so pokazale, da se strupene molekule, ki povzročajo degeneracijo možganov, nabirajo v prostorih med možganskimi celicami.
Tokrat so opazovali pretok vbrizganega beta amiloida – proteina, povezanega z Alzheimerjevo boleznijo, v možganih miši. Izkazalo se je, da je bil označeni beta amiloid odstranjen hitreje pri možganih miši, ki so spale. Tako so sklepali, da spanje omogoča izpiranje strupenih snovi, ki se čez dan naberejo v možganih.
Rezultati raziskave, objavljeni v reviji Science, kažejo, da se med spanjem glimfatični sistem odpre in omogoči možganski tekočini hiter pretok skozi možgane. Glimfatični sistem tako pomaga nadzorovati pretok cerebrospinalne tekočine – bistre, brezbarvne telesne tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo.
Možganske celice, imenovane glia, nadzorujejo pretok tekočine skozi glimfatični sistem s krčenjem in raztezanjem. Noradrenalin spada med stresne hormone in je med drugim odgovoren tudi za nadzorovanje volumna celic. Podobno kot anestezija tudi zdravila, ki zavirajo noradrenalin, povzročajo nezavest, s tem pa se povečata prostor med celicami in posledično pretok možganske tekočine. To dodatno podpira predpostavljeno povezavo med glimfatičnim sistemom in zavestnim oziroma budnim stanjem.
Rezultati teh raziskav odpirajo nove možnosti za zdravljenje nevroloških motenj, hkrati pa poudarjajo pomembnost dobrega spanca.
Prve raziskave so potekale tako, da so v cerebrospinalno tekočino miši vbrizgali barvno tekočino in opazovali njen pretok skozi možgane, hkrati pa so spremljali električno aktivnost možganov. Rezultati so pokazali, da je bil pretok cerebrospinalne tekočine hitrejši, če so miši spale ali bile nezavestne oziroma pod anestezijo. Če pa so bile miši budne, se je barvilo komaj zaznavno pretakalo.
“Bili smo presenečeni, kako zanemarljiv je bil pretok cerebrospinalne tekočine v možganih miši, ko so bile budne,” je dejal dr. Nedergaard. “To namiguje na dejstvo, da se prostor med možganskimi celicami ob prehodu iz zavedajočega se v nezavestno stanje in obratno, močno spremeni.”
Da bi preverili te domneve, so raziskovalci vstavili elektrode v možgane miši, da bi neposredno izmerili prostor med možganskimi celicami. Rezultati so pokazali, da se je ta prostor povečal za 60%, ko so miši spale oziroma bile pod anestezijo.
Noradrenalin (tudi norepinefrin) je živčni prenašalec v simpatičnem živčevju ter hormon, ki ga izloča sredica nadledvičnice.
Poleg serotonina je to eden od najpomembnejših “hormonov sreče”. Noradrenalin poživlja možgane, predvsem pa spodbuja sposobnost zaznavanja, motivacijo in energijo. Učinkuje tudi kot antidepresiv. Novejše raziskave so pokazale, da v stresnih okoliščinah noradrenalin izboljšuje miselno zbranost ter poleg tega poskrbi za optimizem in evforijo. Stres nas lahko tako v določenih trenutkih tudi osrečuje in nam daje zagon. Tej snovi se lahko tudi zahvalimo, da se še posebno intenzivno spominjamo veselih dogodkov ali močnih čustev.
_______________________________________________________________
Viri:
https://www.nih.gov/news-events/news-releases/brain-may-flush-out-toxins-during-sleep
https://sl.wikipedia.org/wiki/Nacionalni_in%C5%A1tituti_za_zdravje
