Slovenija

Niti “nesmrtna” drevesa ne ubežijo staranju!

Niti “nesmrtna” drevesa ne ubežijo staranju!

Ameriška trepetlika (lat. Populus tremuloides) ni povsem običajno drevo. Čeprav se na zunaj zdi, da njen gozd poraščajo posamična drevesa, videz vara.

trepetlika5Trepetajoči orjak

Tovrstni gozd se razprostira na področje v bližini jezera Fish Lake v Utahu (ZDA). V njem ima približno 47.000 dreves oziroma drevesnih debel isti koreninski sistem, kar pomeni, da gre v resnici za en sam ogromen organizem – kolonijo identičnih drevesnih klonov, ki se razteza na 44 hektarjih z ocenjeno težo skoraj 5900 ton – kar pomeni, da je to najtežji organizem na svetu, ki ga imenujejo “Pando” ali tudi “Trepetajoči orjak”.

Presežniki pa se tu še ne končajo: koreninski sistem omenjene kolonije z ocenjeno starostjo kar 80.000 let spada tudi med najstarejše znane živeče organizme. Nekateri ocenjujejo, da bi lahko bil koreninski sistem še mnogo starejši in štel častitljivih 1.000.000 let – to pa bi pomenilo, da gre za najstarejši znani živi organizem na svetu! Strokovnjaki pravijo, da na določen način lahko govorimo o “nesmrtnem” organizmu – uničijo ga lahko namreč le zunanji oziroma okoljski dejavniki in ne notranja biološka ura, kot to velja za večino živali in rastlin. Zanimivo je tudi, da posamična drevesa ali debla kolonije sicer v povprečju dosežejo starost le okoli 130 in največ 200 let.

Prenehanje spolnega razmnoževanja

Dolgoživost ali celo “nesmrtnost” kolonij ameriških trepetlik (med katere spada tudi Pando) gre pripisati njihovemu nespolnemu koreninskemu načinu razmnoževanja. Znanstveniki so ugotovili, da se zaradi genetskih mutacij s starostjo drevesa zmanjšuje njegova sposobnost proizvajanja cvetnega prahu, in ocenjujejo, da drevo po 20.000 letih ne more več proizvajati semen, potrebnih za spolno razmnoževanje. Na tej točki se lahko kloni še vedno razmnožujejo prek svojih korenin, vendar ne morejo ustvariti semen. Zrna cvetnega prahu ne bodo dobila niti priložnosti, da bi jih s seboj ponesel naključen vetrc in da bi tako oplodila drugo trepetliko, ki ne raste neposredno ob klonu, kar bi omogočilo raznoliko potomstvo. Ker ne bo več semen, ki bi se raznašala na daljavo, bo klon sicer nesmrten, vendar bo prikovan za eno mesto. Tako bo izpostavljen boleznim, suši, požaru, podnebnim spremembam ali drugim neizogibnim nadlogam.

nesmrtnadrevesa2“Če organizem izgubi spolno zmogljivost, mu grozi izumrtje, ker ni drugega načina, da bi se razširil v drugačno okolje,” pravi Dilara Ally, strokovnjakinja za genetiko iz San Diega.

 

Pomembnost požarov

To drevo je svojo velikost doseglo zaradi velike pogostosti in obsežnosti gozdnih požarov: ko velik del kolonije umre, kot se to zgodi pri gozdnem požaru, nastane v njenem koreninskem sistemu hormonalno neravnovesje, ki da signal za pohitritev rasti. Prirast, ki se nato zgodi, pa lahko po obsegu precej preseže prejšnjo velikost pogorelega dela rastline. Požari so za rastlino življenjsko pomembni tudi zato, ker iglavcem onemogočajo, da bi se preveč razširili in ji s svojo velikostjo odvzeli potrebno svetlobo za rast. Po požaru namreč ameriška trepetlika zraste hitreje in si na požganem območju izbori prostor na soncu.

To drevo sedaj ogroža človek, vendar ne tako, kot bi morda pričakovali. Težava je nastala, ko so začeli ljudje poseljevati območje njegove rasti. Zaradi osebne zaščite in zaščite svoje lastnine so začeli gasiti gozdne požare, ki so za rastlino vitalnega pomena, in s tem povzročili počasno “dušenje” velikega organizma.

___________

Viri:
http://hereishistory.com/here/2013-03-07-trembling-giant/
http://www.wired.com/wiredscience/2010/08/aspen-immortality/