Videti je, da je imel morjeplovec Piri Reis v 15. stoletju na voljo vsaj 6000 let stare pomorske karte. Kdo je takrat lahko obplul Atlantik vse do Antartike, da je vse to izrisal? Ameriko smo odkrili v 15. stoletju, Antartiko pa šele v 19. …

Piri Reis je živel približno med letoma 1465 in 1554. Bil je admiral osmanske flote, geograf, kartograf in velik raziskovalec. Na svojih plovbah (predvsem po Sredozemlju) je zbiral podatke o pokrajinah, mimo katerih je plul, jih obiskoval in si vse skrbno zapisoval. Pozneje pa je zbral starejše zemljevide (sklicuje se predvsem na portugalske kartografe), združil njihove skupne značilnosti, ki jih je dopolnil z lastnimi zapisi, in izdelal karto sveta, ki jo je umestil v islamsko leto 919, torej krščansko leto 1513.
Zagonetni zemljevid

Do današnjih časov pa se je ohranil le en del zemljevida v velikosti 90 x 65 cm, ki prikazuje Atlantski ocean z vrisanimi otoki, obalami, ladjami, živalmi, ljudmi, pripisane pa so tudi opombe v arabski pisavi.

Ta ohranjeni del zemljevida je najlepši, najbolj zanimiv in najbolj skrivnosten zemljevid, ki se je ohranil vse od velike dobe odkritij. Najden je bil leta 1929, ko ga je arheolog Bey Halil Ethem prinesel v antični muzej v Istanbulu in ga pokazal orientalistu dr. Paulu Kahleju. Ta ga je predstavil na 18. mednarodnem kongresu orientalistov v Leidnu leta 1931 in s tem zanetil žgočo razpravo o tej žal le delno ohranjeni karti sveta.

Na desni strani zemljevida se jasno vidijo obala Bretanskega in Iberskega polotoka, zahodni del Afrike, otočje Azori, Madeira, Kanarski otoki in Zelenortski otoki. Na levi strani zemljevida lahko razpoznamo obale vzhodne Amerike, Male Antile in Portoriko. Na skrajno SZ delu zemljevida so kraji malo “zmedeno” upodobljeni, sicer pa naj bi prikazovali Kubo, Bahame in Srednjo Ameriko. Na dnu zemljevida se vidi velika celina, ki je na tem zemljevidu povezana z Južno Ameriko. Del zemljevida, ki je bil izgubljen, pa domnevno zajema območje od Afrike in Evrope pa vse do Kitajske in vzhodnih obal Azije.

Poznavanje severnih predelov na karti ni toliko presenetljivo, saj so že 21 let pred nastankom Pirijeve karte, ko se je Krištof Kolumb odpravil na zahodno pot proti Indiji, vedeli, da v resnici ni prispel v Indijo, temveč da je odkril novo celino – Severno Ameriko in Karibsko otočje, ki pa ju je upodobil precej pomankljivo. Na njej je bil dobro prepoznaven le severni del južnoameriške obale.

Prava vprašanja o Pirijevem zemljevidu pa odpira na njem širše izrisana vzhodna obala Amerike, saj so zemljevide tega dela sveta izdelali šele Španci in Portugalci med osvajanjem več desetletij pozneje.

To je vnelo žgočo razpravo na kongresu orientalistov in prišli so do več možnih hipotez. Ena med njimi je bila, da je zemljevid nastal šele v sredini 16. stoletja. Drugi so domnevali, da se je Piri Reis opiral na znanje, ki so ga Portugalci prevzeli od Kitajcev ali nordijskih morjeplovcev.

Toda te domneve so bile ovržene, ko je leta 1959 je Charles Hapgood, profesor zgodovine na kolidžu Keene State v New Hampshiru v ZDA, med natančnejšim proučevanjem Pirijeve karte na njej odkril obalo južno od Afrike in Amerike.

Najbolj zanimivo je to, da se njena oblika večinoma sklada z obalo Antarktike, čeprav jo od 4. tisočletja pr. n. št. prekriva večni led, saj vemo, da so se šele takrat temperature spustile pod ledišče in je led navidezni potek obale spremenil. Antarktiko smo odkrili šele leta 1819, kartografirali pa sredi 50 let prejšnjega stoletja. Na Pirijevem zemljevidu je Antarktika zarisana kot kopno brez ledu, kar pomeni, da so jo lahko izrisali le, preden je poledenela.

Poraja se vprašanje – ali je imel Piri Reis na voljo zemljevide stare vsaj 6000 let, ki so se tisočletja ohranila? Če to drži, se moramo vprašati, od kod izvira tovrstno znanje, kajti civilizacije, ki bi okrog 4. tisočletja pr. n. št. priplule do Antarktike, po današnjih uradnih zgodovinskih predstavah ni.