Rudarja sta med kopanjem rova 300 metrov pod goro Naica v puščavi Chihuahuan odkrila jamo, v kateri sta zagledala ogromne kristale. Njihova lepota je bila osupljiva.

Znanstveniki so nato z izrednim zanimanjem raziskali ta čudež narave. Ugotovili so, da so kristali iz sadre (obdelani sadri po domače rečemo “gips”), kristali iz tega minerala pa rastejo zelo počasi. Največji do tedaj najdeni so merili do 2 m, kristali iz jame Naica pa dosežejo dolžino do 11m in premer do 4 m ter tehtajo do 55 ton.

Kako so dosegli takšno velikost?

Ves čas so rasli v posebnih razmerah, in sicer v podzemni vodi, bogati z minerali, ki jo je močno segrevala magma. Ta je vodo segrela na bolj ali manj stalno temperaturo 50°C.

Znanstveniki so želeli ugotoviti, koliko časa so potrebovali kristali, da so dosegli svojo velikost. Za to so v zgoraj navedenih razmerah pustili rasti košček kristala. V letu in pol je zrasel 1 mm. To bi pomenilo, da so kristali za dosego današnje velikosti 11 m potrebovali okrog 400.000 let.