Strele nad oblaki in krogelne strele
Strela ni le veličasten prizor, ki ga lahko s prostim očesom opazujemo z zemeljskega površja, temveč veliko obširnejši pojav. Vsem so poznane strele, ki si iz nabitih oblakov utirajo pot do zemeljskega površja. Verjetno smo že videli tudi strele, ki udarijo iz enega oblaka v drugega, malo manj znano pa je, kaj se dogaja nad temi temačnimi zastori.
Vile in škrati
Nad nevihtnimi oblaki je zgodba še bolj nenavadna in obenem osupljiva. Delček sekunde za najmočnejšimi udarci strel nastane »nov« pojav – blisk, ki traja nekaj tisočink sekunde. Znanstveniki tovrstne pojave imenujejo vile (sprites), ker po obliki spominjajo nanje. Najpogosteje se pojavljajo v skupinah po dva do tri in trajajo manj kot desettisočinko sekunde. Nastanejo v mezosferi, ki je približno med 50 in 90 km nad zemeljskim površjem.
Škrati (elves) so ploščati, šireči se bliski temno rdeče barve s premerom približno 400 km. Nastajajo v ionosferi, nad nevihtnimi oblaki, približno 100 km nad zemeljskim površjem in so rdečkaste barve.
Za tovrstne strele pravijo, da delujejo podobno kot neonske luči1. V zraku je največ dušika, ki se ob streli belo zasveti. Če pa se spremeni pritisk, se spremeni tudi barva. Zato dušik višje nad zemeljskim površjem pod nizkim pritiskom zažari rdeče, nižje, kjer ima zrak večjo gostoto, pa zasveti z modro ali vijoličasto svetlobo. Vile in škrati so
zato rdečeoranžni ali zelenomodri.
Modri brizgi
Iz oblaka – ne iz atmosfere za razliko od škratov in vil – pa navzgor potuje svetloba, imenovana modri brizgi (blue jets). Ponavadi potujejo v ozkem pasu nižjega dela troposfere (med 40 km in 50 km nad zemeljskim površjem). So svetlejši od vil in – kot je razvidno iz imena – modre barve.
Krogelne strele
Krogelne streleNajbolj skrivnostna pa je krogelna strela (ball lightning). To je redka oblika strele, ki se po troposferi premika sorazmerno počasi, prehaja skozi objekte in za razliko od ostalih bliskovitih strel sorazmerno dolgo obstane (več sekund). O tovrstnih žarečih kroglah z velikostjo enega jabolka do tistih z večmetrskim premerom poročajo posamezni očividci, vendar jih meteorologi le redko zabeležijo. Za sedaj prava narava krogelne strele zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov še ni poznana.
_________________
1Pri neonski luči obarvana svetloba nastane tako, da se skozi prostor, zapolnjen z nevidnim plinom, spusti elektrika.
_________________
Za lažjo predstavo si lahko ogledate filmček:
Red Sprites, Blue Jets and Lightning
Oglejte si še dva prispevka o strelah:
Strela – uganka, spektakel ali nevarnost
Strele prispevajo k življenju, kakor ga poznamo
