Kdo še ni doživel vznemirjenosti, ki jo v zimskih dneh vzbuja belina snežne odeje? Že prva prevzetost nad čipkastimi ledenimi kristali se v nas vtisne za celo življenje. Pravzaprav ravno ti snežni kristali, ki ustvarjajo čudovite šesterokrake oblike v neskončni kombinacijah, oblikujejo snežinko.

Lepota na tisoč in en način …

Za razliko od ledenega dežja, ki se ob dotiku s tlemi spremeni v led, snežinke nastajajo v samih oblakih s kondenzacijo vodne pare v led. Snežinke so po svoji osnovni zgradbi šesterokotne prizme, njihove oblike pa so zelo raznovrstne – pravzaprav ne obstaja niti ena snežinka, ki bi bila popolnoma enaka drugi! Do te neverjetne raznolikosti pride zato, ker posamezne prizmične ploskve različno hitro rastejo. Rast ploskev je odvisna od načina, na katerega se molekule vodne pare vgrajujejo v razvijajoči se kristal ledu. Na ta proces najbolj vplivajo pogoji v oblaku, kot sta temperatura in vlažnost. Nižja kot je temperatura in višja kot je vlažnost, bolj kompleksna je struktura snežinke.

Lepota v malem in velikem …

Razlogov za občudovanje pa s tem še ni konec. Snežinke so našle svoje mesto tudi v popularni teoriji determinističnega kaosa. “Kaotični” sistem je posledica številnih ponavljanj določenih zakonitosti, pri čemer nastajajo zelo pravilne strukture, imenovane fraktali. To so geometrijski liki, ki so na različnih ravneh podobni samim sebi, kar pomeni, da je manjši del neke celote pravzaprav kopija te celote. Če bi ta manjši del povečali, bi dobili isto zgradbo, kot jo ima celota. Če bi del snežinke povečali, bi ta imel enak čipkast vzorček kot celotna snežinka.

Vendar pa ima to izredna stvaritev narave tudi neko neizbežnost – tako kot roža, ki se je razcvetela, začne hitro veneti, tudi edinstvena lepota snežink takoj po njihovem rojstvu za vedno premine …

Med našimi predlogi iz sklopa “priporočamo” lahko poiščete zanimivo povezavo, kjer se lahko za trenutek zadržite ob hitro minljivi lepoti snežink, a vsekakor dlje, kot če bi jih opazovali v naravi.