Mami, oči, zakaj je voda slana? Ob tem tako značilno otroškem vprašanju bi verjetno marsikdo ostal v zadregi, vendar za to ni pravega razloga – kajti tudi za ta pojav obstaja razlaga.

Zgodba o tem, kako je morje postalo slano …

Nekoč davno, pred več sto milijoni leti, so bila prvotna morja le rahlo slana. Deževnica je skozi milijone let pronicala v zemljo, pri čemer je raztapljala tudi solne minerale. Voda z raztopljenimi minerali je naposled prispela do rek in veletokov, ki se stekajo v morje. In tako skozi milijone in milijone let … vse do danes, ko se ta proces še ni ustavil.

Ali so reke edini izvor morske soli?

Ne, kajti ponekod na morskem dnu voda pronica med segretimi kamninami oceanske skorje, pri čemer se njena temperatura poviša, zato se v vodi raztopijo nekateri solni minerali z oceanske skorje. Voda z raztopljenimi solnimi minerali se nato po določenem času ponovno vrne v morje.

Sol v morjih je lahko tudi posledica podmorske vulkanske aktivnosti. Ta proces je podoben prejšnjemu, saj se tudi tu solni minerali z vročih morskih tal raztopijo v morski vodi.

Ali so sladke vode res čisto sladke?

Na začetku smo omenili, da voda pronica v zemljo, pri čemer se v njej raztopi tudi nekaj soli. Tako ima tudi voda, ki jo pijemo, nekaj soli, vendar je ne čutimo, ker je njena koncentracija premajhna. V sladkovodnih jezerih in rekah je prav tako raztopljeno nekaj soli, vendar je njen delež – z izjemo slanih jezer – znatno manjši kot v morju.

Morje je bolj slano zato, ker med izhlapevanjem vode iz morja sol ostane v njem in se tam kopiči. Med izhlapevanjem veter nosi vodno paro od morja proti kopnemu. Ko para pride do hladnejših zračnih mas, se kondenzira (iz plina se spremeni v tekočino) in v obliki dežja pade na zemljo – nadaljevanje zgodbe pa že poznamo. Dejansko gre pri tem za neprestano kroženje vode med zemljo in atmosfero.

Ali se sol v morju kopiči v neskončnost?

Ne, kajti morje ima že več sto milijonov let isto koncentracijo soli, kar pomeni, da se je ta ustalila. Pravzaprav se tudi tukaj pojavi kroženje, le da v nasprotno smer kot v prejšnjem primeru. Ko voda postane nasičena, se višek soli začne usedati na dno in tako tvori nove kamnine.

Čemu je morje slano?

Do sedaj smo govorili le o tem, kako pride sol v morje. Zdaj pa si bomo pogledali še, kakšna je njena vloga. Sol in temperatura vplivata na gostoto vode. Hladnejša je voda in več soli vsebuje, gostejša je, zato se pogrezne na dno. Voda na površju pa je ponavadi toplejša. Ker se želita temperaturi izenačiti, pride do gibanja vode oziroma morskih tokov, ki na svojem potovanju prenašajo energijo v obliki toplote in materijo v obliki trdnih teles, raztopljenih snovi in plinov ter s tem bistveno prispevajo k vzpostavitvi ekološkega ravnovesja.

Večno kroženje

Prisotnost soli v morju se nam zdi tako samoumevna, da se o tem verjetno sploh ne sprašujemo. Toda če si proces, med katerim sol prispe do morja, pobližje ogledamo, se nam razkriva vseprisoten zakon narave – to je kroženje. Tako smo lahko videli, da pri dolgem potovanju solnih mineralov proti morju, opazujemo kar tri vrste kroženja – prvo je kroženje vode med nebom in zemljo, drugo je kroženje mineralov med zemljo in vodo, skupaj pa omogočata še tretje kroženje – premike vodnih tokov. Vse je v večnem gibanju, vse večno kroži, “vse teče”, kot je nekoč davno izrekel modri Heraklit, kar lahko razberemo iz navidez še tako samoumevnih pojavov, kot je slanost morja.