Ali volkovi res tulijo v luno?
Povezava med luno in volkovi je del ljudskega verovanja že od pradavnine.
Toda od kod izvira ta povezava? Veliko starodavnih civilizacij od neolitika dalje je v svojih pripovedih in upodobitvah povezovalo volkove in luno, ta zveza pa se je ohranila vse do današnjih časov. Hekato, grško boginjo lune, so spremljali psi. Enako je pri Dijani, rimski boginji lova in lune. V skandinavski mitologiji zasledimo zgodbo o paru volkov, ki sta zasledovala luno in sonce, da bi priklicala noč in dan, severnoameriška plemena Seneka pa verjamejo, da volk s petjem prikliče luno.
Volkovi so zelo razširjeni in naseljujejo vse celine, razen južne Amerike in Antarktike, zato je njihova velika prisotnost v različnih kulturah razumljiva. Kot nočne živali so jih povezovali s temo in z luno.
Zakaj volkovi tulijo?
Strokovnjaki, ki proučujejo družino psov (Canidae), kamor uvrščamo tudi volkove, pravzaprav niso našli nobene povezave med luno in tuljenjem.
Volkovi tulijo ponoči zato, ker so nočne živali. Toda zakaj se med tem obrnejo še proti luni? Tukaj gre preprosto za akustičnost, kajti če usmerijo svoj glas navzgor, seže dlje, kot bi sicer.
Tuljenje volkov je danes eden najbolj raziskanih in poznanih živalskih glasov. Volkovi, predniki udomačenih psov, se s tuljenjem sporazumevajo med seboj na daljavo in si tako izmenjujejo različne informacije. Zvoki tuljenja v gozdu sežejo do 9,6 km, v tundrah, kjer ni dreves, pa tudi do 16 km daleč.
Tuljenje volkov ima vlogo navigacijskega sistema GPS, skupinskega petja in opozarjanja na nevarnost. Volkovi tulijo iz podobnih razlogov kot človek, ki nekaj zakliče v veter.
Na splošno so poglavitni razlogi, zaradi katerih volkovih tulijo, naslednji:
• poziv tropu volkov, da se zbere skupaj
• signal tropu o tem, kje se volk, ki tuli, trenutno nahaja
• opozorilo drugim volkovom, da ostanejo izven teritorija, ki pripada določenemu tropu
Frekvenca tuljenja se poveča zvečer in zgodaj zjutraj, ko volkovi lovijo. Svoja znakovna sporočila oddajajo v veter pogosteje tudi v zimskem času, ki je čas parjenja in iskanja partnerja. Tuljenje poleg tega vsebuje še nekakšen “kodni zapis” o velikosti volka ter njegovi moči in zdravju (večji in močnejši volkovi oddajajo globlje zvoke), zato lahko samci s svojim lajanjem privabijo samice.
Morda se nam zdi neverjetno, a kot vidimo, imajo tudi živali obširen slovar, s katerim se lahko sporazumevajo!