Granatno jabolko
Ali ste vedeli, da so po granatnem jabolku poimenovani poldragi kamen granat, topovska granata in tudi špansko mesto Granada, kjer je še dane eno pomembnejših območij gojenja granatovcev?
Že od nekdaj pa je imelo granatno jabolko prav poseben simbolni pomen, ki se dotika samega smisla človekovega obstoja. V zoroastrizmu je bilo zaradi listov, ki skoraj vse leto ostanejo zeleni, simbol večnega življenja. V Perziji je bilo zaradi številnih semen simbol plodnosti in ponekod v Turčiji ga še danes podarjajo ob poročnih obredih.
Prav obilje, večnost, plodnost in mnogoterost znotraj celote so niti, ki se med seboj tesno prepletene vijejo skozi zgodbe tega žlahtnega sadeža.
Antika
Ugrabitev Perzefone je eden starogrških mitov o Hadu, grškem bogu podzemlja, ki se je zaljubil v prelepo Koro, hčer Demetre, boginje rodovitnosti. Ugrabil jo je in odpeljal v podzemlje. Tam jo je premamil z granatnim jabolkom, ki je Koro, potem ko ga je zaužila, za vedno obsodil na življenje v podzemlju. Postala je kraljica Hadovega kraljestva in se od tedaj naprej imenovala Perzefona. Tega nista mogla preprečiti niti njena mati Demetra niti njen vsemogočni oče Zevs. Je pa njeni materi Demetri uspelo pri vladarju bogov izprositi vsaj to, da je smela njena hči pri njej prebiti dve tretjini leta, eno tretjino leta pa je morala preživeti ob svojem soprogu Hadu. Vsakoletno prehajanje Perzefone iz podzemlja na Olimp in spet nazaj, govori o zakonu cikličnosti in nenehnem potovanju duše – Perzefone med svojo nebeško domovino in našim svetom, da bi si tako pridobila modrost in udejanjene vrline, ki jih predstavlja granatno jabolko.
V drugem ključu se nanaša na vsakoletno pomladno prebujanje in tako je granatno jabolko v stari Grčiji simboliziralo prenavljanje življenja in nesmrtnost.
Priljubljenost tega mita v stari Grčiji in Rimu je močno vpli-vala na grško-rimsko likovno umetnost, zato najdemo številne umetnine, na katerih je upodobljeno granatno jabolko kot atribut boginje Perzefone.
V nekaterih predelih Grčije še danes obstaja tradicija, v skladu s katero nevesta po končanem obredu trešči ob tla granatno jabolko. Semena, ki se ob tem razletijo na tla, naj bi napovedovala število otrok, ki jih bo rodila.
Dante Gabriel Rossetti, Perzefona (1877) – podoba Perzefone kaže na značilno romantično videnje boginje kot usodne lepotice, ki v rokah zamišljeno drži sadež neustavljive in pogubne ljubezni – ljubezni, ki daje in ki vzame, ljubezni, ki skozi vse svoje cikle omogoči rast.
Grifona – rimska nekropola Šempeter pri Celju
Pri samem vhodu v nekropolo v Šempetru pri Celju se nahaja velik kamen z izklesanima grifonoma, ki varujeta kantarosa z granatnimi jabolki. Grifoni (grško gryps, latinsko gryphus, hebrejsko kerub) so mitološke živali, ki varujejo vse, kar je plemenito, vzvišeno in kar v sebi nosi dih večnosti.
Granatna jabolka pa predstavljajo naš notranji zaklad, vse naše združene vrline, našo največjo dragocenost in naš edini resnični zaklad, dragocenost, ki ostane tudi po smrti. Ta dragocenost, te naše vrline so namreč pod močno zaščito grifonov, ki med drugim tudi odganjajo zle sile od ljudi, tako živih kot mrtvih.
Krščanstvo, islam in judovstvo
Stari Izraelci so granatna jabolka darovali Jahveju v znamenje zvestobe in predanosti.
Mojzes naj bi od Boga prejel natančna navodila, kako okrasiti oblačila velikega duhovnika:
“Na robu oblačila pa naredi granatna jabolka iz višenj in rdečega škrlata in karmezina, okrog in okrog po njegovem robu, in med njimi okrog in okrog zlate zvončke; zlat zvonček in granatno jabolko okrog in okrog po robu vrhnjega oblačila!”
Takšno oblačilo naj bi duhovnika prikazovalo kot predstavnika številnih izraelskih judov, ki jih združuje vera v skupnega boga in tudi številnih božjih zapovedi.
Simboliko granatnega jabolka najdemo tudi v Bibliji in v Koranu. Po legendi naj bi bilo v granatnem jabolku natanko 613 semen – prav toliko, kolikor je starozaveznih zakonov. Kot rečeno je to simboličen prikaz. Granatno jabolko ima lahko namreč zelo različno število semen – od nekaj sto pa do prek tisoč.
Krščanstvo je simbol granatnega jabolka nekoliko prilagodilo, pri čemer se je oprlo na judovsko tradicijo, v kateri granatno jabolko simbolizira božjo ljubezen. Granatno jabolko so tako razglasili za simbol duhovne ljubezni, plodnosti in bogastva. Zato naj bi bilo granatno jabolko tudi simbol duhovniškega stanu – njegova trda lupina naj bi simbolizirala askezo, ki v sebi skriva bogate plodove.
Številni še danes verjamejo, da naj bi Eva v rajskem vrtu zapeljala Adama z granatnim jabolkom.
Tradicionalna razlaga mitov
Po bolj “ezoterični” razlagi mita o Adamu in Evi je “granatno” jabolko sadež modrosti. Kdor namreč želi pridobiti modrost, mora biti kot nevednež “izgnan” iz raja, ki se ga niti ne zaveda. Vstopiti mora v obstoj, naš svet – in ko si na svoji poti vzponov in padcev, zmag in porazov, pridobi izkušnje, lahko z lastnimi, na novo udejanjenimi močmi osvoji raj, ki tako postane njegovo zavestno stanje.
Vidimo, kako granatno jabolko oba mita – grški mit o Perzefoni in svetopisemski mit o Adamu in Evi – poveže v isto zgodbo, ki govori o človekovi poti do modrosti.
Ljubezen, kreativnost, enotnost, modrost … Vsi cilji človeškega rodu so nerazdružljivo povezani in med seboj združeni v enem samem plodu narave. Vse, kar granatno jabolko predstavlja, pa lahko dosežemo tako, da dozorimo tukaj na tem svetu, ki nam daje dovolj priložnosti in vse potrebno za rast.
Zdravilstvo
Ta sadež vsebuje veliko zdravilnih učinkovin, kot so antioksidanti, vitamina B in C, maščobne kisline omega-3, kalij, magnezij in železo. Prav zaradi teh učinkovin se njegovo uživanje priporoča za uravnavanje glukoze v krvi, zniževanje vsebnosti holesterola, preprečevanje srčno-žilnih bolezni in nekaterih vrst raka (na prostati in dojki) ter ateroskleroze.
V srednjem veku so korenine in lubje granatovca uporabljali kot zdravilno sredstvo proti glistam in trakulji. Iz granatnih jabolk, predvsem v Armeniji in Izraelu, pridobivajo tudi vino, sok in lupino pa že stoletja uporabljajo kot barvilo za orientalske preproge – med kuhanjem tega sadeža namreč nastane ogljeno črna tinta.
Viri: Germ, Tine., 2001. Granatno jabolko: simbolika cvetlic. Gea: poljudnoznanstvena revija, letnik 11, št. 12 (december 2001), str. 58-59
Skrt, Mihaela., 2015. [Granatno jabolko]: simbol večnosti in plodnosti, tudi greha. Ona: ženski magazin Dela in Slovenskih novic. Leto 17, št. 39, str. 16-19
