Zora in zaton tehnološkega človeka
Kako pomembna je bila tehnologija za razvoj človeštva? Po definiciji se tehnologija nanaša na sredstva, s katerimi poskuša človek vladati materiji. Vendar tehnični dosežki niso zadostno merilo napredka. Danes vlada kult tehnologije, tako da vrednost in pomembnost civilizacij presojamo glede na njihovo višjo ali nižjo raven tehničnega napredka. Na vse gledamo z vidika našega lastnega načina življenja. Kadar si ogledujemo ostanke starodavnih civilizacij, nas bolj navdušujejo njihove podobnosti z našo tehnologijo kot pa njihovi religijski ali metafizični dosežki.
S filozofskega vidika tehnologija ni edini izraz človekove kulture. Je le eden njenih številnih izrazov. Še več, obstajajo številne oblike tehnologije.
Na primer v 2. tisočletju pr. n. št. so stari Kitajci in Feničani uporabljali določeno vrsto kompasa. Toda v zadnjem stoletju ti kompasi, čeprav so bili razstavljeni v muzejih, niso bili priznani kot kompasi, preprosto zato, ker niso bili podobni kompasom, ki jih uporabljamo danes.
Kako je človek iznašel tehnologijo? Človek se tako na področju samospoznavanja kot tudi različnih načinov obvladovanja materije in narave razvijal na različne načine. Niso vse civilizacije pripisovale enake pomembnosti tehnologiji, zato smo v zmoti, če različne civilizacije opazujemo z vidika golega tehničnega napredka.
V skladu s prevladujočo znanostjo začetek tehnologije sega v paleolitsko ali neolitsko obdobje, ko je človek začel obdelovati kamen. Toda ta znanost je naredila svoje različne razvrstitve le z vidika tega, kar so te človeške skupine ustvarile, ni pa upoštevala samega človeka. Posledično je težko ugotoviti vzroke, ki ležijo za takimi deli. Na splošno vidimo le najbolj površinske vidike starega obdobja, ne pogledamo pa globlje.
Herodot v svoji knjigi Zgodovina, ki ima devet delov, na primer podrobno opisuje religijsko življenje in mesta čaščenja. Vendar le mimogrede omeni, da je imel prvi ptolomejski kralj vrsto čolna z do enajstimi veslaškimi klopmi. Omenja tudi veliko uro v Aleksandriji, na kateri se je vsako uro prikazala ena od dvanajstih figur, ki so ponazarjale Heraklejeva dela.
Te civilizacije so nedvomno imele elemente napredne tehnologije, vendar jim niso pripisovale tolikšne pomembnosti, kot jim mi danes. Namesto tega so svoje znanje in imaginacijo usmerjale drugam; uporabljale so jo na drugih področjih … mi pa teh področij ne razvijamo, ker v tem ne vidimo smisla. Vprašajmo se, ali bi lahko z današnjo tehnologijo zgradili gotske katedrale? Seveda, vendar jih ne gradimo, ker v tem ne vidimo smisla.
Tehnologija v taki ali drugačni obliki je obstajala od začetka človeštva. Pomembno je upoštevati psihološke posledice tehnologije za nas kot tudi to, kakšna tveganja tehnologija prinaša za nas same.
Vprašati se moramo: do katere mere naša napredna tehnologija odraža notranji materializem? Do katere mere pretiran razvoj tehnologije negativno vpliva na nas, tako da postajamo še bolj materialistični? Ker se človek pretirano istoveti s tehnologijo, postaja odvisen od teh materialnih elementov in tako se začne začaran krog, v katerem človek ustvarja tehnologijo in tehnologija ustvarja človeka.
Vprašati se moramo: do katere mere naša napredna tehnologija odraža notranji materializem?
Privlačnosti tehnologije in potrebi po pobegu pred njo smo priča tolikorkrat, kolikorkrat smo prihajali do novih odkritij in jih pozabljali, kot da bi se jih človek bal. To dokazuje, da se pogledi človeka ciklično spreminjajo; da človek ne razmišlja vedno na enak način; da išče različne vidike znanja in uporablja različne pristope.
V zadnjem stoletju so pozitivisti rešili problem zgodovine, pri čemer so predlagali teorijo historičnega materializma z naraščajočo krivuljo, ki se začne s človekom na najbolj divji stopnji razvoja. V skladu s to teorijo je imel človek na začetku magično mentaliteto in je vse pojasnjeval z magijo; nato je prišel religijski človek, ki je izrazil to obskurno magijo, sledil pa mu je filozofski človek, ki je uporabljal številne simbole in abstraktne koncepte, da bi pojasnil naravo. Nazadnje je prišel znanstveni človek, ki je dokazoval in poznal stvari.
Toda ta materialistična teorija je zdaj ovržena z odkritjem arheoloških plasti, ki kažejo, da nujno ne drži, da je pod eno kulturo ležala druga, ki je bila manj razvita od prve. Danes lahko v Srednji in Južni Ameriki poleg spomenikov, zgrajenih z veliko natančnostjo, vidimo današnjega reveža, ki poskuša preživeti s fotografiranjem turistov pred ruševinami …
Tako se človek s filozofskega vidika individualno in kolektivno skozi evolucijo vzpenja in spušča.
Danes se zdi, da smo na robu prepada, kar zadeva tehnologijo. Vstopamo v fazo, v kateri se zdi, da današnjemu svetu ne zadostuje več tehnologija. Ta ne odgovori na vsa naša vprašanja.
Na začetku obdobja množične proizvodnje je bil človek osupel nad tekočim trakom. Danes pa se ponovno vračamo k proizvodom, ki jih je izdelal človek. Pomembno je, da je stvari izdelala človeška roka.
Človek ponovno hrepeni po spremembi, po humanizmu, po tem, da bi se ponovno povezal s samim seboj.
Utrujeni smo od velikega stroja masifikacije.
Približujemo se nečemu, kar je že znotraj nas, vendar tega ne želimo sprejeti; ura tehnologije je odbila in novi humanizem trka na vrata prihodnosti.
Človek se vrača k starim izvorom. Danes je vse, kar temelji izključno na materialnem, obsojeno na propad, naj bo to na političnem, ekonomskem, religijskem ali socialnem področju. Individuum se ponovno rojeva v vsakomur, ki ga duši atmosfera masifikacije.
Paradoks je, da je organizacija, kot je Nova Akropola, ki predlaga filozofski pristop k reševanju človekovih težav, zelo sodobna, kadar je to potrebno, in zelo praktična. Danes človeštvo potrebuje ideologijo, vzajemno razumevanje, vključevanje. Z izpolnitvijo tega hrepenenja bomo izpolnili svojo zgodovinsko usodo.
Naučiti se moramo osvoboditi svoje roke od materije, pa četudi le korak za korakom; ustvariti moramo laboratorij, v katerem lahko proizvajamo nov potreben humanizem, eliksir življenja. In vse, kar nas želi narediti del mase, kar nas želi narediti vse enake, pripada preteklosti, ne prihodnosti.
