“Kdo si?” To vprašanje navadno zastavim udeležencem na enem od svojih predavanj. Z večkratnim ponavljanjem sodelujoče počasi privedem k spoznanju, da imamo vsi več kot eno identiteto. Nekateri se najprej poistovetijo s svojim imenom, nacionalnostjo, spolom, poklicem, drugi se predstavijo skozi svoje odnose (sem mama, prijateljica), tretji pa sami sebe najprej dojemajo kot človeška bitja, “dušo”, “energijo” ali kot iskalce modrosti. Ta vaja nas opomni, da je za našimi identitetami skrivnostno “notranje jedro” ali “esenca”, ki se izmika jasnim opredelitvam, vendar sije skozi vse naše različne identitete. Mi smo vedno mi, ne glede na to, ali smo v službi, z družino ali sami. V vsakem okolju izrazimo druge vidike nas samih, medtem ko v sebi nosimo vedno enako skrivnostno “središče zavesti”. Na kratko, v sebi nosimo eno in več identitet

V naslednji stopnji omenjene vaje raziskujemo izvore naše identitete. Smo se z njo že rodili? Je ta ‘dana od boga’ in nam zato ne daje druge izbire, kot da jo sprejmemo in z njo živimo, kot da je del naše usode? Ali pa je identiteta nekaj, kar lahko spremenimo in je stvar naše odločitve? Večina bi dejala, da nekaterih vidikov identitete (spola, kulturnih korenin ipd.) ne moremo spreminjati. Nekateri vidiki izhajajo tudi iz izidov odločitev, ki smo jih nekoč sprejeli. Nismo se rodili kot ‘računalniški programerji’ ali ‘matere − sprejeli smo odločitev, da to postanemo. Pri tem je najpomembnejše zavedanje, da se vedno lahko odločimo, katere od naših identitet bomo postavili na prvo mesto, čeprav nekaterih med njimi ne moremo spremeniti. Kaj so naše prioritete: naš spol, nacionalnost, status ali notranje lastnosti?

Pretirano poudarjanje ene same identitete in mišljenje, da glede identitete nimamo izbire, je nevarno. Tak pogled nas omeji, saj zanemari preostale vidike nas samih, hkrati pa se izpostavijo razlike med nami in drugimi. Ekonomist in Nobelov nagrajenec Amartya Sen v svojem delu Identiteta in nasilje: iluzija usode trdi, da se nasilje lahko hitro razširi, ko ljudje sprejmejo le eno svojo identiteto, po kateri se razlikujejo od drugih in jih izločijo. Primer so pokoli Hutujev nad Tutsiji, do katerih je prišlo, potem ko se je na obeh straneh razvil močan občutek, da pripadajo le eni skupini in se niso več poistovetili s tem, da so vsi skupaj Ruandci, Afričani ali človeška bitja.

Naraščajoči trend politike identitete na žalost izkorišča močna čustva ljudi in jih dodatno podžiga, kadar se ljudje ob nastopu določenih težav identificirajo z eno stranjo. Tovrstno dogajanje vodi do delitve družbe in drobitev, kot sta Brexit v Veliki Britaniji in razdeljenost ZDA po izvolitvi Trumpa. Energijo in pozornost ljudi odvrača od pomembnejših tem ter ne ponuja nobenih pravih rešitev. Še več, politika identitete obenem ne zmore premostiti pomembnih razlik posameznikov znotraj določene skupine, s tem ko te razlike duši. Tako na primer izenači vse tiste, ki so se opredelili za Brexit in vse tiste, ki želijo ostati v EU, čeprav imajo posamezniki na določeni strani dejansko morda le malo skupnega. V okviru takšnih gibanj pa ni možno graditi uravnoteženih in stabilnih družb.

Da bi družbe in kulture delovale, potrebujemo skupne temelje. Hkrati pa se moramo naučiti, kako preseči razlike. Zavestno moramo izbrati identiteto, ki nam omogoča povezovanje z drugimi in razvoj sočutja. Življenje je potovanje od nezavednega k zavednemu. Biti nezaveden pomeni prepuščati se zunanjim in notranjim vplivom ter okoliščinam, medtem ko biti zaveden pomeni spoznati, da imamo možnost izbire. Amartya Sen pravi: “Zanikati možnost izbire, kadar ta obstaja, ni le epistemološka napaka. Zanikanje temeljne odgovornosti posameznika, da se sooči s sokratovskim vprašanjem ‘Kako naj živim’, lahko povzroči tudi moralni in politični propad.” Izbira je neločljivo povezana z odgovornostjo. Zato je veliko lažje reči: “Tak sem in tega ne morem spremeniti.” A zgodovina je polna vojnih grozot tudi zato, ker so se ljudje čutili primorane narediti nekaj, kar je bilo v skladu z vnaprej določeno identiteto, ki so jo privzeli: kar pomislimo na Nemce, ki so ubijali jude, in na pripadnike različnih vej islama, ki se bojujejo med seboj. Sporočilo Amartye Sena je torej, da moramo svojo identiteto zavestno izbrati.

Nedavno preminuli Kofi Annan je povedal: “Živeti pomeni izbirati. Da pa bi izbrali dobro, moramo vedeti, kdo smo, za kaj se zavzemamo, kam želimo priti in zakaj želimo tja.”

Avtorica: Sabine Leitner

“

“