“Meden agan”

“Meden agan” (μηδὲν ἄγαν) ali “Ničesar preveč” je drugi slavni napis na Apolonovem templju v Delfih. Po prvem, še bolj znanem izreku –”Gnothi seauton” ali “Spoznaj samega sebe” – pa je zaslovel Sokrat, ki je ta izrek vzel za glavno vodilo svoje filozofije.

Izrek “Meden agan” poznamo še v obliki  “Metron ariston” (μέτρον ἄριστον),  kar pomeni: “Zmernost je najboljša”, ali pa v različici “Pan metrion ariston”,  kar pomeni: “Vse v zmernih količinah” , “Vse s pravo mero”, “Zmernost v vseh stvareh”.
Izrek “Meden agan” navaja k zmernosti, ki je ena temeljnih vrlin grške filozofije. Ta vrlina je bila tako ali drugače vključena v skoraj vse antične filozofske sisteme.

Prvič zasledimo ta pojem v 6. stol. pr. n. št. pri Kleobulu z Rodosa, enem od sedmih grških modrecev, medtem ko je prve razprave o zmernosti in zlati sredini zapisala Pitagorova žena Teano.

Platon uvršča zmernost med štiri temeljne vrline skupaj s pogumom, razsodnostjo in pravičnostjo.

Zlato sredino je v grški filozofiji proslavil Aristotel s svojim delom Nikomahova etika, v katerem pravi, da je najboljša pot vedno srednja pot med dvema skrajnostma, med presežkom in pomanjkanjem, med pretiranim delovanjem in pasivnostjo.
V kitajski filozofiji pa najdemo podoben  “nauk o sredini” pri Konfuciju.

Budistična “osemčlena plemenita pot” se imenuje tudi “srednja pot” ter zagovarja zmernost in izogibanje skrajnostim, kar omogoča pravilno delovanje v tem minljivem in spreminjajočem se svetu Samsare.

Tudi v hinduistični Bagavadgiti je zapisano, da za jogo ni tisti, ki je, dela ali spi preveč ali premalo.