Sojenice, Mojre in usoda
Sojenice (tudi rojenice) so mitološka bitja, natančneje vile, ki po ljudskem izročilu ob otrokovem rojstvu skrojijo in napovejo njegovo prihodnost. Njihovo vlogo opisujejo nekatere slovenske ljudske pravljice. Ena od njih pravi, da so živele na Pohorju. Ko se je rodil otrok, so obiskale njegov dom in napovedale, kakšna bo njegova usoda. Gospodar jim je moral hitro ponuditi jedačo in pijačo, da bi se napovedi rojenic tudi uresničile. Če pa jih niso pogostili, so bile jezne in užaljene ter so poskrbele, da je otrok ne glede na to, kaj so napovedale, postal “falot”.
“… Obstajajo očitna vzročnost, red, zakon, ki usmerjajo vse dogodke.”
Delia Steinberg Guzman
V grški mitologiji rojenice ustrezajo trem Mojram. To so bile boginje usode, ki vsakomur dodelijo njegovo usodo oziroma njegov delež v skupnem načrtu. Tudi njihovo ime pomeni “odmerjeni delež”. Tri Mojre so bile Kloto, “predica” − tista, ki sprede nit življenja; Lahezis, “razdeljevalka deležev” − tista, ki jo izmeri; in Atropos, “neizogibna, nespremenljiva” − tista, ki jo prereže. Ob človekovem rojstvu Mojre spredejo in odvijejo nit njegovega prihodnjega življenja ter glede na njegova dejanja odredijo njihove posledice. Takšna usoda ni neizprosna in neprilagodljiva in celo človek sam ima lahko določen vpliv nanjo.
“Če bi bila usoda absolutna, človek ne bi imel izbir. Če ne bi imel izbir, niti ne bi mogel delati napak. Če ne bi delal napak, ne bi bilo niti udejanjanja moči Nemesis in človek ne bi imel možnosti prečiščenja in odkupitve, ne bi imel možnosti napredka.”
Jorge Angel Livraga
Mojre so bile neodvisne boginje, ki so stale ob krmilu nujnosti. Poleg tega, da so odredile usodo, so tudi bedele nad tem, da se je ta pri vsakem posamezniku lahko tudi neovirano uresničila. Njihove “pooblaščenke” so bile Erinije, ki so poskrbele za “karmično povračilo” oziroma “kazni” za zla dejanja in z njimi udejanjale usodo v skladu z zakonom nujnosti.
