V torek, 23. 4. 2024, ob 19. uri na Tyrševi 7 v Mariboru in
v sredo, 24. 4. 2024, ob 19. uri na Wolfovi 8 v Ljubljani!

Giordano Bruno je bil italijanski filozof, teolog, astronom in hermetični mag, ki je živel v 16. stoletju. Rodil se je leta 1548 v Noli blizu Neaplja in zaradi heretičnih prepričanj umrl tragične smrti, na grmadi, leta 1600.

Bruno je bil revolucionaren mislec svojega časa, saj je bil znan po svojih kontroverznih idejah, ki so bile pogosto v nasprotju z ortodoksnimi katoliškimi prepričanji. Takšna je bila tudi teorija o neskončnem vesolju: v njej je, v nasprotju s takratnimi geocentričnimi pogledi, trdil, da vesolje nima središča, da je neskončno, z neskončnim številom planetov, ki krožijo okoli svojih zvezd.

Italijanski filozof je bil eden prvih mislecev, ki so razvijali idejo o živi Zemlji in njeni povezanosti s celotnim vesoljem. Po Brunovem učenju je vesolje polno življenjske sile, Zemlja in zvezde pa so živa bitja, ki imajo duše. Ta ideja je bila v nasprotju s tradicionalnimi verskimi pogledi, po katerih je Zemlja neaktivno in inertno telo, vesolje pa je ustvarjeno samo za človeka.

Brunova ideja o živi Zemlji je bila tesno povezana z njegovim širšim kozmološko-svetovnim nazorom. Verjel je, da je vesolje harmonična in povezana celota, v kateri vsaka entiteta, vključno z Zemljo, deluje kot del večjega organizma. Ta holistični pogled na vesolje je bil za tisti čas izjemno napreden, saj je v primerjavi z antropocentričnimi pogledi, ki so prevladovali v srednjeveški znanosti, predstavljal pomemben korak v razvoju miselnosti o vesolju in Zemlji.

A Giordano Bruno je bil zaradi kontroverznih idej, kot je opisana, obtožen herezije in na koncu obsojen na smrt.

Čeprav je leta 1600 gorel na grmadi v Rimu, so njegova razmišljanja v naslednjih stoletjih navdihnila mnoge znanstvenike in filozofe. Njegove misli in prepričanja so postale pomembna točka v razvoju zahodne filozofije, znanosti in ekologije. Njegova pogumna odločitev, da se upre ortodoksnim prepričanjem in raziskuje nove ideje ter teorije, je torej vplivala na razvoj znanstvenega mišljenja in prispevala k oblikovanju sodobne kozmologije in filozofije vesolja. Njegova ideja o živi Zemlji pa je v zadnjih desetletjih pridobila še večji pomen, saj je postala osrednja točka ekološkega gibanja in razumevanja medsebojne povezanosti vsega življenja na Zemlji.

Predava: Stjepan Palajsa