Usoda – igra Maje

Nova Akropola - usoda-igra-maje1Usoda se nam pogosto zdi kot nekakšno kolo sreče ali loterija, pri kateri naključje določa večjo ali manjšo srečo ljudi.

Toda če poskušamo nekoliko odstreti tančico Maje1, da bi razumeli smisel njene igre, bomo videli, da ni toliko naključij, temveč da, nasprotno, obstajajo očitna vzročnost, red, zakon, ki usmerjajo vse dogodke.

Naključij ni, čeprav Maja daje nasproten vtis; je samo nepoznavanje vzročnosti. Če nam, ljudem, ne uspe razumeti končnega smisla igre Maje, nerazumevanje, čemu počne, to, kar počne, in čemu gre, kamor gre, še ne pomeni nujno, da Majo vodi naključnost.

Zanikati usodo in meniti, da celoten svet vodi naključje, je najhujši simptom nevednosti, pomanjkljivega zavednega opazovanja narave, k čemur lahko dodamo še zavedno in nezavedno lenobo, da se nam ne bi bilo treba poglabljati v nobenega od misterijev, ki nas vznemirjajo. Ali obstajajo misteriji? Kar naj obstajajo; kdor je len in se z njimi ne želi “ubadati”, je z njihovim zanikanjem “rešil” težavo.

Usoda je pot, ki kaže na zakon evolucije. To je vzpenjajoča se pot napora, na kateri vsak korak zahteva preseganje. Toda glede na takšno stanje stvari gladko malo nihče ne bi želel hoditi po tej poti, saj nihče ne bi imel zadostne moči za to.

Tu vmes poseže Maja in pot okrasi z vsakovrstnimi pripomočki, s tisoč in enim artefaktom, s katerimi se lahko igramo. Tako nihče niti ne opazi, da je pot ob straneh trdno zagrajena z debelima prožnima zidovoma – ta zidova vsakogar, ki se jima v svoji nevednosti nevarno približa, zopet odbijeta proti sredini poti. Vsak poskus, da bi zapustili začrtano pot, je odboj od prožnih zidov, ki kažeta, da obstaja le ena možna smer.

Lahko hodimo počasneje ali hitreje; lahko se ustavimo na katerem ovinku na poti; lahko se poskušamo približati zidovom ob njenih straneh; lahko hodimo peš ali po kolenih, lahko se jočemo ali smejemo, toda ne moremo se izogniti svoji človeški usodi. Čeprav si Maja prizadeva, da bi bilo naše potovanje čim prijetnejše.

Katera je končna postaja te usode? Kakšen je izid te igre? Čeprav imamo o tem medle slutnje, dejansko ne vemo ničesar zanesljivega. In če bi vedeli, je zelo možno, da bi zaradi svoje šibke volje želeli pot zapustiti in s tem bi izgubili priložnost, da postanemo Človek, da izpolnimo svojo usodo.

Mislim, da bi vsi lažje sprejeli pojem usode, če pred nas ne bi postavljala takšnih vprašanj, kot jih postavlja.

Na prvem mestu, ne vemo, kje se je ta pot začela; ne vemo, od kod prihajamo. Ne vemo niti, kam ta pot vodi; ne vemo, kam gremo. V sebi slutimo številne spomine na preteklost, imamo mnogo medlih izkušenj, ki nenadoma vzniknejo v duši; slutimo tudi neskončno prihodnost, polno priložnosti … Toda tukaj, sredi vsega tega smo mi, brez jasne slike, z razumom, ki si ne zna razložiti ničesar, kar se nam dogaja, niti sedanjega trenutka, v katerem živimo; to pomeni, da ne vemo niti, kdo smo, niti čemu smo tukaj.

To je znak, da po poti usode hodimo uspavani, in da je blagoslov, da je pot zavarovana z zidovi, da je ne bi zapustili. Naše življenje je nezavedni sen, ki se mu pridružujejo tančice in umetne luči Maje, ki nas poskuša z vsemi sredstvi ohranjati na poti, vsaj na delu poti, ki ga usmerja.

Nova Akropola - usoda-igra-maje2Če bi se nam uspelo prebuditi, bi hodili z večjo gotovostjo, in čeprav na obzorju ne bi videli absolutnega konca poti, bi igra Maje dobila drugačne značilnosti. Takrat bi poskušali doseči naslednji del poti, ki bi nam predstavljal cilj; in potem ko bi prispeli do cilja, bi se pred nami odprl drugi del poti in tako naprej, dokler ne bi prehodili celote. Pri tem bi nas usmerjali kažipoti, ki sicer ne bi vodili do končnega cilja, bi bili pa vsekakor koristni.

Če vemo, da spimo, če vemo, da se Maja igra z nami, medtem ko hodimo po poti usode, kako lahko vemo, ali hodimo po pravi poti, ali prevečkrat ne zaidemo, ali izpolnjujemo to, kar moramo narediti?

Odgovor nam bo dal nezmotljiv znak: bolečina.

Sta le dve vrsti bitij, ki ne čutijo bolečine – bitja, ki se ne zavedajo, in tista, ki so se osvobodila napak. Če predpostavimo, da smo za seboj že zapustili fazo popolnega nezavedanja, in če vemo, da kot ljudje še vedno delamo napake, potem tudi vemo, da se ne moremo izogniti bolečini. Toda namesto da se zaradi nje pritožujemo, bi jo morali sprejeti kot svetilnik na poti, kot luč, ki nam kaže na naše zmote, opozorilni alarm, ki nas navede k reviziji naših dejanj in k popravku naših napak.

Je naša bolečina majhna? Potem dobro izpolnjujemo naloge usode. Je naša bolečina velika? To pomeni, da še vedno nismo odprli oči, da bi jasno videli, kam vodijo naši koraki.

Ne mislimo, da je usoda krut gospodar, ki daje malo priložnosti – ali celo samo eno – ubogim slepim ljudem, ki hodijo po njeni poti. Nasprotno – obstaja veliko, tisoče priložnosti za izpolnitev lastne usode, za popravek napak, s čimer tudi odpravimo bolečino, ki prinaša svoje lekcije, in naberemo izkušnje.

Kaj je eno življenje na dolgi poti človekove evolucije? Nič; le en dan med trenutkom sončnega vzhoda in sončnega zahoda, ko se spusti večer … Številna življenja, ki so kot členi na vzpenjajoči se poti evolucije, so tista, ki nam bodo z vsemi našimi pozitivnimi dejanji omogočila izpolnitev enega in edinega Življenja.

Vzeto iz zbirke člankov Los juegos de Maya (Igre Maje).

Avtorica: Delia Steinberg Guzman

_____________________

1 “Maja” je na vzhodu pojem, ki označuje naš minljivi in iluzorni pojavni svet, imenovan tudi samsara. Naš celotni obstoj naj bi bil plod “igre Maje” (op. prev.)

DrobnaizkušnjaizIndije6

Drobna izkušnja iz Indije, dežele sobivanja različnih duhovnih poti

Mojrazuminjaz2

Moj razum in jaz

bioloskeure5

Biološke ure

Nova Akropola - sport-4-1

Prek športa do najboljših človeških potencialov

patologija-1

Patologija strahu

Nova Akropola - Ogledalo-1

Notranje ogledalo

Nova Akropola - Verjeti-1

Verjeti pomeni ustvarjati

Nova Akropola - custva-1

Čustva in njihov vpliv na naše zdravje

Nova Akropola - diamant-naslovna-1

Diamant – simbol človeških vrlin

Nova Akropola - sanje-1

Kako razlagati sanje

Nova Akropola - sprememba2-1

Hrepenenje po spremembi

Nova Akropola - great-spirit-lakota-1

Modrost Indijancev

Nova Akropola - istock-1

Ječa časa

Nova Akropola - kapljica-vode

Danes sem videla kapljico vode …

Nova Akropola - gledamo-a-ne-vidimo-1

Gledamo, vendar ne vidimo

Nova Akropola - ravnovesje-med-delom-in-zivljenjem-1

Ravnovesje med delom in življenjem

Nova Akropola - kako-nas-ljubezen-priblizuje-popolnosti-1

Kako nas ljubezen približuje popolnosti

Nova Akropola - moji-mladostniski-sportni-izzivi-1

Moji mladostniški športni izzivi

Nova Akropola - ulikses-featured-1

Ulikses – Vrnitev domov

Nova Akropola - potreba-po-viziji-prihodnosti1-1

Potreba po viziji prihodnosti

tennyson

Lord Alfred Tennyson

razum featured

Kako pregnati zaskrbljenost

bird-hot-sun

Eklekticizem – iskanje resnice namesto fanatizma

človek in želje

Človek in njegove želje

featured Izobr.

Kriza vzgoje in izobraževanja na Zahodu in vloga filozofije

Nikolaj Rerih - Zaratustra

Nikolaj Konstantinovič Rerih − kratka biografija

uroboros

Notranje zlato alkimistov

stres prednja

Ali moramo živeti v stresu?

Woman Stretching at Sunset

Biti mlad

what-is-after-death

O življenju in smrti

TeslaLaboratory2

Teslov največji izum – on sam (4. del)

tesla A l3

Teslov največji izum – on sam (3. del)

Tesla2

Teslov največji izum – on sam (2. del)

poceti-featured

Znati začeti znova

slikica 1

Bolečina in njeni vzroki

Andrew Garfield

Najboljša kariera: biti idealist

tesla-otrok5 (1)

Teslov največji izum – on sam (1. del)

chavin3

Uganka kulture Chavín

slika jezik

Jezik – vrata v naš notranji svet

drvo

Aktivni filozofiji naproti

alijevrednotruda

Ali je vredno truda?

nafta

V iskanju naravne civilizacije

pomoc1

Jaz in drugi: dejansko ali navidezno razhajanje?

140615_102

Osmislimo naše korake

upor

Zavezanost in svoboda

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Življenje po smrti

Light steps

Čudovita umetnost biti svoj

zonglerji

Trubadurji

ptice

Intervju: Rupert Sheldrake

ezo

Ezoterizem, ki prihaja