Hrepenenje po spremembi

Danes je na svetu veliko tistih, ki hrepenijo po spremembi. Želijo si, da bi se svet spremenil, da bi se lahko spopadli z današnjimi perečimi težavami; da bi bili sposobni ne le zaznati težave, temveč tudi najti ustrezne rešitve, predvsem pa jih uresničiti.

Nova Akropola - sprememba1

Res je skoraj odveč naštevati, katere so glavne težave današnjega sveta, zato se jim bomo posvetili le na kratko. Obstajajo lahko celo še večje težave, ki še niso tako vidne, vendar so lahko vzrok vidnejših posledic. Med njimi naj omenimo na primer neznanje in materializem.

Res ni potrebno veliko truda, da naštejemo glavne težave, s katerimi se spopada svet danes, in tiste, s katerimi se bomo morda spopadali zelo kmalu. Morda obstajajo celo večje težave, ki še niso toliko vidne, a so vzrok tega, kar vidimo. Med njimi naj omenimo na primer neznanje in materializem.

Zdi se, da tudi globalne organizacije, kot so Združeni narodi z raznimi posebnimi odbori, včasih služijo drugačnim ciljem od teh, za katere so bili prvotno ustanovljene, ali pa preprosto ne morejo doseči soglasja glede potrebnega neposrednega delovanja. Težave, kot so pomanjkanje vodnih virov, globalno segrevanje, širjenje uničujočega orožja in revščine, če naštejemo samo nekatere, ostajajo brez vsakršnega odgovora. Z lastnimi rokami uničujemo svet, medtem ko se zdi, da tisti, ki imajo moč, pogosto cinično zanikajo te stvari.

… ne bi bilo preveč filozofsko, če bi izgubili vero in upanje v človeško spodobnost za rast in premagovanje izzivov.

Seveda obstajajo številni posamezniki in organizacije, ki opravljajo čudovito posvečeno delo v boju proti tovrstnim težavam. Vendar se pogosto zdi, da njihovi napori ne zadostujejo za izkoreninjenje teh težav, saj te ostajajo enake in včasih dobijo celo še večje razsežnosti.

Ne moremo se prepustiti obupu, saj preprosto nimamo privilegija, da bi si to lahko privoščili. Niti ne bi bilo preveč filozofsko, če bi izgubili vero in upanje v človeško spodobnost za rast in premagovanje izzivov. Na ljubezni do modrosti temelji vedno dostopna možnost za premik naprej in navzgor. Upanje vedno ostaja v Pandorini skrinjici, vedno na dosegu naše roke. Toda golo upanje še ne bo rešilo sveta, če se človeštvo ne premakne in se ne želi spremeniti.

Verjetno poskus spreminjanja sveta z ustvarjanjem novih okvirov, novih globalnih organizacij, ki lahko sklepajo sporazume in delujejo v pravilni smeri, ne zadostuje. To seveda je potrebno, brez dvoma. Toda ali to zadostuje? Ali lahko res spremenimo svet na bolje z zanašanjem na nove sporazume, ki bodo podpisani in se bodo izvajali, medtem ko človek, ki je sam vzrok največ svetovnih težav, ostaja isti? Ali res lahko sklenemo sporazum, da bomo delovali kot eden, in dejansko izvajali celo najosnovnejše potrebne korake? Je mogoče v današnjem globalnem svetu pravo rešitev uporabiti le v nekaterih delih sveta, medtem ko se ji preostali deli upirajo?

Ali naj čakamo, dokler ne napoči resnična nesreča, katastrofa na takšni ravni, da ne bomo imeli druge izbire kot delovati? Morda pa bi se morali naposled združiti v spopadu proti zlonamernim vesoljcem, kot to pogosto prikazujejo hollywodski režiserji. No, takšna rešitev bi bila posledica velike bolečine, ki bi jo utrpeli, in ne naše inteligence, naše sposobnosti predvidevanja in vodenja. Toda nujnost delovanja je pereča in realna.

Precej jasno je, da je precej resnice v Gandhijevih besedah, ko pravi, naj bomo mi sami tista sprememba, ki si jo želimo. Ne moremo zahtevati, da se spremeni svet, ne da bi mi sami postali sprememba, ki si jo želimo. Namesto da se osredotočimo izključno na zunanje globalne rešitve, moramo usmeriti pozornost tudi na svojo lastno sposobnost spremembe in ji morda dati celo večjo pomembnost – kaj nam namreč koristi, če vzpostavimo popoln sistem, če človek, ki je del tega sistema, ostaja isti?

Nova Akropola - sprememba2

Odveč je poudarjati, da s tem ko pravimo »biti sprememba«, mislimo na spremembo na bolje … Seveda, če si želimo spremeniti svet, si ga, razen če nismo fanatiki, želimo spremeniti na bolje. Vendar je vseeno pomembno to pojasniti, kajti če je sprememba narejena zaradi spremembe same, lahko zapademo v veliko slabši položaj. Najti moramo smer, ki vodi navzgor in naprej, in prek nas vpliva na svet okoli nas. Po besedah prof. Jorgeja Ángela Livrage, ustanovitelja Nove Akropole si želimo ustvariti nov in boljši svet, ki ga bodo ustvarili novi in boljši ljudje.

Precej jasno je, da je precej resnice v Gandhijevih besedah, ko pravi, naj bomo mi sami tista sprememba, ki si jo želimo.

Si lahko predstavljamo boljše sebe? Vendar ne boljše od zunaj, z nekaj dodatnimi orodji, tehnologijo in strožjimi zakoni. Temveč boljše od znotraj, z novimi vrlinami in sposobnostmi, višjo zavestjo, bližje arhetipom pravice, resnice, lepote in dobrote, kot so dejali Platon in številni drugi spoštovanja vredni filozofi. Smo si sposobni predstavljati sebe z vrlinami, ki jih moramo še prebuditi? Ali imamo vero v same sebe, v našo skupno usodo kot človeštvo? Ali je to, kakor vidimo sebe danes, vse, kar smo sposobni biti? Ne imeti, temveč biti …

Si ne moremo predstavljati boljših sebe? Če si lahko, že slutimo, kaj naj bi nekoč postali in tako smo s tem že povezani. Naša naloga je potem, da se temu približujemo, da vsak dan delujemo v smeri tistega, za kar že vemo, da je nekje globoko v nas, in povabimo vsakogar, ki želi prisluhniti, vsakogar, ki prav tako čuti to hrepenenje po spremembi sebe in spremembi v svetu.

Nova Akropola - sprememba3

To ni hitra rešitev, če takšna rešitev sploh obstaja, niti ni enostavna. Vendar je zanesljiva rešitev – morda edina zanesljiva pot, ki jo lahko uberemo. Zdi se, da kjer koli je človek, je kompleksnost in dejansko nič ni tako enostavno. Toda vedno je razlog za upanje, kajti človek je po svojem bistvu, kot pojasnjujejo vse starodavne tradicije, veliko več od mesa in kosti, ki jih pogoltne praznina; človek, pravijo, je tudi duhovno bitje, prehodna faza na poti do nepredstavljivi veličini, most med nebom in zemljo, duhom in materijo.

Če si lahko predstavljamo boljše sebe, že slutimo, kaj naj bi nekoč postali in tako smo s tem že povezani. 

Prispevek filozofije kot načina življenja k temu je lahko velik in dragocen. Taka filozofija nas približa večnim arhetipom življenja in nas tako naredi bolj žive. Pomaga nam, da po svojih zmožnostih dojamemo, da ima življenje smer in namen, da se giblje in razvija. Lahko to imenujemo Darma, nekdo drugi bo temu rekel usoda, smisel ali pot. Filozofija nam kaže pot, ki jo moramo ubrati, spremembo, ki si jo želimo. Pomaga nam odkriti, da s seboj v skrinjici vedno nosimo upanje, ki je veliko pomembnejše od vseh vrst zla, ki jih morda prav tako nosimo s seboj. To je svetloba, ki prežene vse sence. Na nas je, da smo to upanje za svet. Biti filozof pomeni biti idealist, človek vrline.

Nekateri bodo morda oporekali, da je filozofija neprakična. Drugi pravijo, da je to edina praktična rešitev. Nedvomno pa je velika avantura – tista, ki stoji pred zastavo spremembe – naše spremembe v nove in boljše ljudi … Nagovarja nas k temu, da za spremembo usmerimo pogled navzgor, saj globoka sprememba vedno prihaja od zgoraj.

Avtor: Yaron Barzilay

DrobnaizkušnjaizIndije6

Drobna izkušnja iz Indije, dežele sobivanja različnih duhovnih poti

Mojrazuminjaz2

Moj razum in jaz

bioloskeure5

Biološke ure

Nova Akropola - sport-4-1

Prek športa do najboljših človeških potencialov

patologija-1

Patologija strahu

Nova Akropola - Ogledalo-1

Notranje ogledalo

Nova Akropola - Verjeti-1

Verjeti pomeni ustvarjati

Nova Akropola - custva-1

Čustva in njihov vpliv na naše zdravje

Nova Akropola - diamant-naslovna-1

Diamant – simbol človeških vrlin

Nova Akropola - sanje-1

Kako razlagati sanje

Nova Akropola - great-spirit-lakota-1

Modrost Indijancev

Nova Akropola - istock-1

Ječa časa

Nova Akropola - kapljica-vode

Danes sem videla kapljico vode …

Nova Akropola - gledamo-a-ne-vidimo-1

Gledamo, vendar ne vidimo

Nova Akropola - ravnovesje-med-delom-in-zivljenjem-1

Ravnovesje med delom in življenjem

Nova Akropola - kako-nas-ljubezen-priblizuje-popolnosti-1

Kako nas ljubezen približuje popolnosti

Nova Akropola - moji-mladostniski-sportni-izzivi-1

Moji mladostniški športni izzivi

Nova Akropola - ulikses-featured-1

Ulikses – Vrnitev domov

Nova Akropola - potreba-po-viziji-prihodnosti1-1

Potreba po viziji prihodnosti

Nova Akropola - usoda-igra-maje1-1

Usoda – igra Maje

tennyson

Lord Alfred Tennyson

razum featured

Kako pregnati zaskrbljenost

bird-hot-sun

Eklekticizem – iskanje resnice namesto fanatizma

človek in želje

Človek in njegove želje

featured Izobr.

Kriza vzgoje in izobraževanja na Zahodu in vloga filozofije

Nikolaj Rerih - Zaratustra

Nikolaj Konstantinovič Rerih − kratka biografija

uroboros

Notranje zlato alkimistov

stres prednja

Ali moramo živeti v stresu?

Woman Stretching at Sunset

Biti mlad

what-is-after-death

O življenju in smrti

TeslaLaboratory2

Teslov največji izum – on sam (4. del)

tesla A l3

Teslov največji izum – on sam (3. del)

Tesla2

Teslov največji izum – on sam (2. del)

poceti-featured

Znati začeti znova

slikica 1

Bolečina in njeni vzroki

Andrew Garfield

Najboljša kariera: biti idealist

tesla-otrok5 (1)

Teslov največji izum – on sam (1. del)

chavin3

Uganka kulture Chavín

slika jezik

Jezik – vrata v naš notranji svet

drvo

Aktivni filozofiji naproti

alijevrednotruda

Ali je vredno truda?

nafta

V iskanju naravne civilizacije

pomoc1

Jaz in drugi: dejansko ali navidezno razhajanje?

140615_102

Osmislimo naše korake

upor

Zavezanost in svoboda

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Življenje po smrti

Light steps

Čudovita umetnost biti svoj

zonglerji

Trubadurji

ptice

Intervju: Rupert Sheldrake

ezo

Ezoterizem, ki prihaja