Občasno se pojavljajo posamezniki, ki prenašajo plamen transformacije, znanje in modrost v svet, ki rad pozablja. S svojimi naprednimi pogledi in učenji skušajo v ljudeh izkoreniniti polovično znanje in jih spodbuditi k odkrivanju tistega, kar je trajno in zanesljivo. Tudi na Zahodu je bilo veliko takih, ki so, predvsem z lastnim zgledom, učili o vrlinah, borbenosti, ljubezni ter podajali globljo sliko človeka in narave, ki ga obkroža.

V svojem življenju so pogosto naleteli na odpor in nerazumevanje, a so kljub težavam ostali zvesti svojim lastnim načelom. Moderna znanost je že dokazala del njihovih prej zasmehovanih učenj, ostalo pa bo moralo na potrditev verjetno še malo počakati.

V tem sklopu bomo predstavili tri pomembne osebnosti, ki so pustile velik pečat v zahodnem svetu, zaznamovali svoj čas in za seboj pustili učenje – dragocene lestve, po katerih se lahko vzpenjamo pri našem prizadevnem iskanju resnice.

Posamezna predavanja:

1. Paracelzus – zdravnik in alkimist

Po krutem in konzervativnem srednjem veku veter zgodovine prinaša seme novega življenja. Rojeva se renesansa, eden glavnih glasnikov prihajajoče dobe pa je bil skrivnostni Paracelzus.
Okamenela filozofska, znanstvena in moralno-etična pojmovanja svojega časa lahko pretrese samo človek, ki v sebi nosi nekaj titanskega in ki ga ne omejujejo nobeni človeški okviri.
O samem sebi je dejal, da je iskalec resnice, in ne žongler z znanstvenimi termini.

V predavanju bomo govorili o naslednjih temah:

Paracelzusov življenjepis

• Titanski boj proti neukosti, šarlatanstvu, dogmatizmu, človeški neumnosti, krutosti in oholosti

Paracelzusovo učenje

• Univerzum je en velik živ organizem.
• Obstaja neskončno vzporednih svetov, ki se neprestano transformirajo.
• V vsem tem se odražajo sledovi Iliastra, okultnega božanskega principa.
• V naravi smrti ni, temveč je samo večni proces transformacije in razvoja.
• Vse čudeže magije lahko posameznik osvoji z voljo, domišljijo in vero.
• Magija je najbolj vzvišena od vseh znanosti o naravi, ker zajema poznavanje in razumevanje vidnih in nevidnih lastnosti narave.
• Človek je sestavljen iz sedmih principov.
• Trarames – nevidna moč, s katero ”notranji” človek ”trka na vrata” naše zavesti.
• Evestrum – Vse v naravi, vidno in nevidno, ima svojega dvojnika, nevidnega genija oz. zaščitnika.
• Medicina ni le znanost, temveč tudi umetnost in modrost.
• Pet vrst bolezni
• Vpliv zvezd na človeka

2. Giordano Bruno – prometej renesanse

Baklonosec svobodne človeške misli

V času, ko so ljudje mislili, da se vse vrti okoli Zemlje in je vesolje kot božično drevesce, zvezdice pa so le nekakšni okraski, ko so vsi mislili, da je človek krona stvarstva … se pojavi Bruno, mislec neskončnosti …

… in pravi, da so zvezde takšne kot naše Sonce in da je planetov, kot je Zemlja, še veliko; da je vesolje neskončno in da sploh nima središča; da Zemlja ni popolna krogla, saj je na tečajih rahlo sploščena; da tudi planeti okoli Sonca ne krožijo po popolnih krožnicah …

… da v kozmosu ni praznega prostora in da je tam, kjer se zdi, da ni ničesar, materija v potencialnem stanju. Vse je živo, vse je prežeto z duhom, ki vsemu daje obliko in življenje …

Veliko Brunovih fantastičnih trditev je sodobna znanost že potrdila, nekatere od njih šele v zadnjem času, druge pa najbrž še bo.
To je bilo le nekaj skromnih primerov njegove genialnosti s področja astronomije, toda Bruno je bil zelo širok. Med seboj je poskušal povezati področja, kot so filozofija, religija, umetnost, magija in kozmologija.
Le od kod je jemal? Kdo mu je vse to povedal? Poleg vsega pa po današnjih merilih sploh ni bil pravi znanstvenik, saj v življenju ni naredil enega samega poskusa.
Trdil je, da si sam ni izmislil ničesar novega, temveč samo obrisal prah s starega, večnega znanja …

V predavanju bomo govorili o naslednjih temah:

Brunov življenjepis

• Preletel je kot meteor Evropo in povsod vzburkal duhove svojega časa
• Od 52 let življenja jih je 8 preživel v temnici sv. Ufficcija
• Zanimanje za mnemotehniko, magijo, kozmografijo, etiko, metafiziko

Brunovo učenje

• Obstaja neskončno število zvezd (svetov) in okrog vsake so planeti, ki so živi in na katerih se razvija življenje.
• Spoznanje mora temeljiti na razumu in intuiciji, in ne le na opažanju.
• Pot spoznanja osvobaja duha.
• Človeška duša se izpopolnjuje skozi trpljenje.
• Zlo samo po sebi ne obstaja.
• Bruno govori o ljubezni na različnih ravneh: od fizične posesivnosti do najbolj vzvišene ljubezni do božanstva.
• Umetnik je stvarnik v malem.
• Ustvarjanje je možno le takrat, ko je ustvarjalca prevzel herojski zanos. To povzroči transformacijo tudi v njem samem.
• Herojski zanos je izkušnja božanskega znotraj samega ustvarjalca.
• Zavzemanje za religijo, ki temelji na ljubezni, umetnosti, magiji, spoznanju.

Utrinki iz Brunove filozofije

• Običajne in lahke stvari so za običajne ljudi. Redki so s herojstvom obdarjeni ljudje, ki hodijo po trnovi poti in si od usode izorijo venec nesmrtnosti.
• Težave dane, da zavirajo lene.
• Herojski zanos je izkušnja božanskega znotraj sebe.
• Zemljo kot tudi druge zveze poganja notranji princip, ki je njihova lastna duša. Ta duša ne samo, da je zavestna, temveč je tudi umna. In ne tako umna, kot je naša, temveč še veliko bolj.
• Poznavanje računanja, merjenja, geometrije, perspektive in ostalega je samo razvedrilo ostroumnih norcev, če ne služi resničnemu spoznanju.
• Ne iščimo božanskega izven sebe, ker ga najdemo v sebi in to bolj kot smo sami v sebi …
  Znanja o zakonih narave nam ne odkrivajo bogovi, temveč ga moramo odkriti sami. To je poslanstvo ljudi. Bogovi so nam dali samo moralna načela.
• Vsi slepci ne zaležejo za enega, ki vidi, in vsi neumneži ne morejo zamenjati enega samega modreca.
  Tisti, ki razumejo manj, verjamejo, da vedo več, tisti, ki so nori, pa si domišljajo, da znajo vse. Veliko je tistih, ki si domišljajo, da so učeni.
• Znanje ni koristno, kadar ga imamo vedno več, temveč kadar ga osvojimo.
• Vse, kar je dragoceno, se nahaja v težavah. Pot blaženosti je težka in trnova. Nebo nam morda obljublja nekaj velikega.
• Nekateri so gluhi po naravi, nekateri zaradi telesne poškodbe, nekateri pa zavestno in po svoji volji.
• Neznanje in drznost sta neločljivi sestri v enem telesu in eni duši.
• Fizična lepota je eden od darov bogov, ki jo smrtniki znajo redko izkoristiti.

3. H. P. Blavatsky – sfinga XIX. stoletja

Vpogled v njeno življenje in neverjetne avanture, edinstvene sposobnosti in talente je v številnih ljudeh vzbudil zbegano vprašanje: je vse to resnica ali izmišljija? Kdo je bila ta izjemna ženska?

V XIX. stol. je bila možnost izobraževanja za večino žensk zaprta in večino je čakala podobna usoda – poročiti se, vzdrževati gospodinjstvo, in če je posameznica imela srečo, se je lahko naučila še lepega vedenja, jezika ali pa je bila deležna glasbene vzgoje.

V času, ko prometne možnosti še niso bile tako razvite kot danes, je Helena Petrovna Blavatsky (v nadaljevanju H.P.B.) prepotovala skorajda ves svet. Preživela je dva resna brodoloma, sodelovala je v bojih za osvoboditev Italije, kjer je dobila težke rane, nekajkrat je zbolela za neznanimi in nenavadnimi boleznimi, ki so ji pretile s smrtjo, precej pogosto je bila na robu smrti, vendar se je vselej čudežno rešila. Uspelo ji je priti na Tibet, kjer je živela nekaj let, pridobila zavidljiva znanja in postala učenka Velikih Učiteljev – Mahatem Modrosti. Nato se je vrnila v ”zahodni svet”, da bi mu predala dolgo pozabljena učenja in svetu ponovno razglasila Bratstvo Modrecev, varuhov tistih učenj, ki so bila že dolgo poznana in cenjena na Vzhodu. Ustanovila je Teozofsko društvo, ki se je hitro razširilo po vsem svetu. Imela je toliko parapsiholoških sposobnosti, da bi bil seznam njenih ”čudežev” zelo dolg. Teh svojih lastnosti ni nikoli povzdigovala, prej nasprotno, temveč je vedno znova poudarjala pomembnost srca in nesebičnega delovanja.

V eno samo predavanje je težko zajeti vse o njenem življenju, ki je bilo polno nesebičnega delovanja, čudežnih avantur in nenavadnih dogodkov. Njeno biografijo pa bi lahko imenovali ”Praktični vodič” za mistike in filozofe.

V predavanju bomo govorili o naslednjih temah:

Biografija H.P.B.

• Odpoved udobnemu aristokratskemu življenju, da bi stopila na pot učenca
• Življenje, polno preizkušenj in zaznamovano z velikim poslanstvom.
• Življenje, utemeljeno na ljubezni, sočutju in požrtvovalnosti.
• Velik smisel za humor kljub izredno težki usodi.
• H.P.B. ni bila samo filozofinja, temveč tudi izredno nadarjena umetnica, glasbenica in poliglotka.
• Zaradi njenih parapsiholoških lastnosti so jo nekateri neupravičeno razglasili za šarlatanko.

Učenje H. P. B.

• Učenja o vesolju, naravi, človeku, smislu življenja
• Skrivno učenje, ki ni teoretsko
• ”Tajna doktrina” – knjiga, ki je spremenila miselne sheme sodobnega časa.
• Vprašanje o obstoju Mahatem, Učiteljev človeštva
• H. P. B kot ustanoviteljica Teozofskega društva
• ”Tajna doktrina” – knjiga, ki je spremenila miselne sheme sodobnega časa.
• Dolga in trnjeva pot učeništva, utemeljena na ljubezni, milosti in delovanju v dobro drugih ljudi
• Oživljanje budizma, hinduizma in starodavnih tradicij
• Učenje o reinkarnaciji, nevidnih dimenzijah človeka
• Ponovno odprla vprašanja, ki jih je Zahod pozabil