Jaz, vitez
Ideal viteštva nekoč in danes
V nas utripa srce idealista, ki pa je po drugi strani ujeto v verige instinktov. V svetu, ki podpira povprečnost, vitez v nas spi, tako kot kralj Artur, kot kralj Matjaž … Pa vendarle se srce predrami vsakič, ko pride v stik z legendo, ki ga v svojem posebnem jeziku nagovori.
Časi se spreminjajo, z njimi pa zaradi pomanjkanja žive prisotnosti idealov narašča tema izkoriščevalnosti ter vse bolj mrazi in drami spečega viteza v nas – vse bolj pogosto, vse dlje časa, dokler ga naposled ne prebudi.
To je že znan model, ki se je ničkolikokrat ponovil v zgodovini. Najtežji časi so rodili največje ljudi. Dali so jim možnost, da odkrijejo, kdo zares so, in da razvijejo ter izrazijo vse svoje potenciale. Ti mali veliki ljudje so sprožili preobrate družbe, in jo usmerili v nov kulturni in civilizacijski vzpon.
Kaj nas izkušnje, nabrane skozi zgodovino, o tem lahko naučijo?
Skozi sklop dveh predavanj se bomo prebijali skozi zablode in vrle zglede viteštva in nabrali hranila za viteza v nas danes. Pogledali si bomo učenje podano skozi mite, ter primere viteštva srednjeveške Evrope, japonskih samurajev in legendarnih Špartancev. Predvsem pa bomo prevetrili potrebo po pogumnih in častnih (viteških) ljudeh danes.
Špartanci in razvijanje poguma
Za legendarne Špartance je značilno “delovanje strahu navkljub”. Zanje je bil strah pred tem, da bi osramotili prednike, družino, prijatelje in lasten polis, močnejši od strahu pred smrtjo. Za najvišjo obliko neustrašnosti so šteli vladanje samemu sebi, kajti le takrat človek izraža najboljše, kar nosi v sebi. Bojevnik tedaj popolnoma obvladuje svoje odzive in nanj okoliščine na bojnem polju ne vplivajo.
Templjarji – skrivnostni red
Bili so duhovno-vojaški red, ustanovljen za zaščito svete dežele in romarjev. Urili so se v neustrašne in velikodušne bojevnike. Okrog skupnih idealov so uspeli združiti vso krščansko Evropo. Vešče so gospodarili z velikim bogastvom, ki so ga uporabljali za podpiranje neprestanih bitk na Jutrovem. Edinstven red, katerega notranje življenje je ovito v skrivnostne legende. Kaj je tako povzdignilo, vzdrževalo in kaj je na koncu strmoglavilo ta poseben viteški red?
Bušido – Samurajev kodeks
Bušido pomeni pot bojevnika. Gre za jedrnata pravila bojevniške kaste in je definiran kot edinstvena filozofija, ki se je širila med bojevniškim slojem. Je kodeks moralnih načel, ki pomaga ohraniti človeškost sredi najtežjih preizkušenj, kot je vojna. Japonska je veliko dolgovala Samurajem. Niso bili le cvet naroda, temveč tudi njegova korenina. Bušido je kot moralni kodeks kasneje zajel vse sloje prebivalstva.
Vitez je lahko tudi brez konja in oklepa, tudi brez meča. Je brez nasilja, vendar ne brez sile, saj prav s svojo trdnostjo vitez brani vse, kar je dobro. Vitez je pogumna oseba, ki častno brani pravico, pri čemer si prizadeva, da ne ustvarja nepotrebne bolečine. Biti vitez je vedno aktualno stanje duha.