Simpozij o živi dediščini:
Kako lahko dediščina ponovno postane živa izkušnja človeka?
torek, 6. 10. 2026, od 10.00 do 13.00
Pokrajinski muzej Celje, Trg Celjskih knezov 8, Celje
Dvorana Barbare Celjske
Kulturna dediščina ni le sled preteklosti. V sebi nosi zgodbe ljudi, njihove vrednote, predstave o življenju in smrti ter vprašanja, ki nas lahko nagovarjajo tudi danes. Toda kako lahko arheološki spomenik preseže vlogo predmeta, ki ga zgolj varujemo in občudujemo, ter ponovno postane živa izkušnja sodobnega človeka?
Rimska nekropola v Šempetru je eden najpomembnejših in najbolje ohranjenih spomenikov rimske dobe na Slovenskem. Njeni mogočni nagrobni spomeniki nam ne govorijo le o umetnosti in življenju rimskega časa, temveč skozi upodobljene mite, simbole in osebne zgodbe odpirajo tudi univerzalne teme: ljubezen, zvestobo, pogum, žrtev, minljivost in odnos človeka do smrti.
Na strokovno-kulturnem srečanju bomo nekropolo pogledali z več zornih kotov. Arheologija nam bo približala ljudi in zgodovinsko okolje, v katerem so spomeniki nastali. Umetnostna zgodovina bo razkrila govorico podob, simbolov in mitoloških motivov. Filozofski pogled bo raziskal, zakaj lahko zgodbe, vklesane v kamen pred skoraj dva tisoč leti, še danes nagovarjajo človeka.
Posebno pozornost bomo namenili tudi prihodnosti šempetrske nekropole – nadaljnjemu raziskovanju, ohranjanju in možnostim, ki jih dediščina odpira za prihodnje generacije. Ob tem se bomo vprašali, kako lahko dediščina prispeva k identiteti, prepoznavnosti in razvoju kraja ter kako iz ohranjenega spomenika ustvariti pristno kulturno doživetje, ne da bi pri tem izgubili njegovo vrednost in dostojanstvo.
Sodelovali bodo strokovnjaki z različnih področij, med njimi dr. Jure Krajšek, doc. dr. Katarina Šmid, prof. Stjepan Palajsa, izr. prof. dr. Jana Horvat in red. prof. dr. Boštjan Antončič. Dogodek bo povezoval Andrej Praček.
Srečanje bomo zaključili z okroglo mizo, na kateri bomo različne poglede povezali ob osrednjem vprašanju:
Kako lahko dediščina ponovno postane živa izkušnja človeka?
Dogodek želi povezati stroko, lokalno okolje in širšo javnost ter spodbuditi razmislek o tem, da ohranjanje dediščine ne pomeni samo varovanja preteklosti. Pomeni tudi iskanje načinov, kako lahko njene zgodbe in vrednote ponovno zaživijo v sedanjosti in postanejo del prihodnosti.
Program:
9.30–10.00 Registracija udeležencev
10.00–10.10 Uvodni nagovor
Andrej Praček · Nova Akropola Slovenija, Kulturno društvo
10.10–10.25 Rimska Celeja, nekropola in ljudje, ki so za seboj pustili te spomenike
Dr. Jure Krajšek · Pokrajinski muzej Celje
Arheolog in muzejski svetovalec Pokrajinskega muzeja Celje, kjer se ukvarja predvsem z rimsko arheologijo in epigrafiko ter raziskovanjem rimske Celeje.
Njegov prispevek: Zgodovinski in arheološki temelj dogodka – pomaga razumeti okolje, ljudi in čas, v katerem je nastala šempetrska nekropola. Predstavil bo zgodovinsko ozadje nastanka spomenikov in njihovo vlogo v življenju prebivalcev rimske Celeje.
10.25–10.40 Podobe, simboli in sporočila šempetrskih nagrobnih spomenikov
Doc. dr. Katarina Šmid · Univerza na Primorskem
Umetnostna zgodovinarka in raziskovalka rimske umetnosti, ikonografije antične umetnosti ter umetnosti Norika in Panonije. Je docentka na Univerzi na Primorskem in predstojnica Inštituta za arheologijo in dediščino.
Njen prispevek: Razkriva govorico podob in mitoloških motivov na rimskih spomenikih ter pokaže, kako lahko iz kamna ponovno razberemo zgodbe, ideje in vrednote antičnega človeka.
10.40–10.55 Antični miti in univerzalna vprašanja človeka, ki jih pripovedujejo zgodbe na spomenikih
Prof. Stjepan Palajsa · Nova Akropola Slovenija, Kulturno društvo
Predsednik Nove Akropole v Sloveniji, dolgoletni predavatelj filozofije ter avtor in urednik vsebin, posvečenih filozofiji, simbolizmu in kulturni dediščini.
Njegov prispevek: Povezuje antične mite in simbole z univerzalnimi človeškimi vprašanji ter odpira vprašanje, kako lahko dediščina nagovori človeka tudi danes. Raziskal bo, kaj nam lahko zgodbe s šempetrskih spomenikov povedo o človeških vrednotah, življenju in smrti ter zakaj njihova sporočila ostajajo aktualna tudi v sodobnem času.
10.55–11.10 Prihodnost nekropole v Šempetru – med raziskovanjem, ohranjanjem in novimi možnostmi
Izr. prof. dr. Jana Horvat · ZRC SAZU
Arheologinja, izredna profesorica in izredna članica SAZU ter dolgoletna raziskovalka Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Njeno raziskovalno delo je posvečeno predvsem rimski dobi na jugovzhodnoalpskem prostoru, procesom romanizacije, razvoju mest in naselij ter raziskovanju arheološke dediščine.
Njen prispevek: Prihodnost nekropole v Šempetru – med raziskovanjem, ohranjanjem in novimi možnostmi.
V razpravo prinaša pogled na prihodnost šempetrske nekropole – na pomen nadaljnjega arheološkega raziskovanja, strokovnega ohranjanja in iskanja novih možnosti za predstavitev ter razumevanje te izjemne dediščine.
Odprla bo vprašanja, kako povezati znanstvena spoznanja, varovanje spomenikov in njihovo dostopnost javnosti ter kakšne možnosti se ponujajo za nadaljnji razvoj nekropole.
11.10–11.25 Kulturna dediščina kot vrednost kraja: povezovanje dediščine, skupnosti, turizma in razvojnih pobud
Red. prof. dr. Boštjan Antončič · Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Profesor podjetništva na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s podjetništvom, razvojem novih rešitev, poslovnimi modeli in ustvarjanjem nove vrednosti.
Njegov prispevek: Prinaša razvojni pogled na dediščino – kako lahko kulturna dediščina iz ohranjenega spomenika postane živa vrednost kraja, spodbuda za nove pobude, sodelovanje, obisk in razvoj lokalnega okolja.
Raziskal bo možnosti povezovanja dediščine, lokalne skupnosti, turizma in podjetniških pobud ter vprašanje, kako ustvarjati novo vrednost ob spoštovanju zgodovinske in kulturne vrednosti spomenikov.
11.25–12.00 Odmor
12.00–13.00 OKROGLA MIZA Kako lahko dediščina ponovno postane živa izkušnja človeka?
Razprava o prihodnosti nekropole, sodelovanju institucij in možnostih njenega ohranjanja ter razvoja.