Simpozij o živi dediščini:
Kako lahko dediščina ponovno postane živa izkušnja človeka?

Simpozij o živi dediščini:
Kako lahko dediščina ponovno postane živa izkušnja človeka?

torek, 6. 10. 2026, od 10.00 do 13.00

Pokrajinski muzej Celje, Trg Celjskih knezov 8, Celje
Dvorana Barbare Celjske

Kulturna dediščina ni le sled preteklosti. V sebi nosi zgodbe ljudi, njihove vrednote, predstave o življenju in smrti ter vprašanja, ki nas lahko nagovarjajo tudi danes. Toda kako lahko arheološki spomenik preseže vlogo predmeta, ki ga zgolj varujemo in občudujemo, ter ponovno postane živa izkušnja sodobnega človeka?

grifonRimska nekropola v Šempetru je eden najpomembnejših in najbolje ohranjenih spomenikov rimske dobe na Slovenskem. Njeni mogočni nagrobni spomeniki nam ne govorijo le o umetnosti in življenju rimskega časa, temveč skozi upodobljene mite, simbole in osebne zgodbe odpirajo tudi univerzalne teme: ljubezen, zvestobo, pogum, žrtev, minljivost in odnos človeka do smrti.

Na strokovno-kulturnem srečanju bomo nekropolo pogledali z več zornih kotov. Arheologija nam bo približala ljudi in zgodovinsko okolje, v katerem so spomeniki nastali. Umetnostna zgodovina bo razkrila govorico podob, simbolov in mitoloških motivov. Filozofski pogled bo raziskal, zakaj lahko zgodbe, vklesane v kamen pred skoraj dva tisoč leti, še danes nagovarjajo človeka.

Posebno pozornost bomo namenili tudi prihodnosti šempetrske nekropole – nadaljnjemu raziskovanju, ohranjanju in možnostim, ki jih dediščina odpira za prihodnje generacije. Ob tem se bomo vprašali, kako lahko dediščina prispeva k identiteti, prepoznavnosti in razvoju kraja ter kako iz ohranjenega spomenika ustvariti pristno kulturno doživetje, ne da bi pri tem izgubili njegovo vrednost in dostojanstvo.

Sodelovali bodo strokovnjaki z različnih področij, med njimi dr. Jure Krajšek, doc. dr. Katarina Šmid, prof. Stjepan Palajsa, izr. prof. dr. Jana Horvat in red. prof. dr. Boštjan Antončič. Dogodek bo povezoval Andrej Praček.

Srečanje bomo zaključili z okroglo mizo, na kateri bomo različne poglede povezali ob osrednjem vprašanju:

Kako lahko dediščina ponovno postane živa izkušnja človeka?

Dogodek želi povezati stroko, lokalno okolje in širšo javnost ter spodbuditi razmislek o tem, da ohranjanje dediščine ne pomeni samo varovanja preteklosti. Pomeni tudi iskanje načinov, kako lahko njene zgodbe in vrednote ponovno zaživijo v sedanjosti in postanejo del prihodnosti.

Program:

9.30–10.00 Registracija udeležencev

Andrej Praček · Nova Akropola Slovenija, Kulturno društvo

Dr. Jure Krajšek · Pokrajinski muzej Celje

Arheolog in muzejski svetovalec Pokrajinskega muzeja Celje, kjer se ukvarja predvsem z rimsko arheologijo in epigrafiko ter raziskovanjem rimske Celeje.

Njegov prispevek: Zgodovinski in arheološki temelj dogodka – pomaga razumeti okolje, ljudi in čas, v katerem je nastala šempetrska nekropola. Predstavil bo zgodovinsko ozadje nastanka spomenikov in njihovo vlogo v življenju prebivalcev rimske Celeje.

Doc. dr. Katarina Šmid · Univerza na Primorskem 

Umetnostna zgodovinarka in raziskovalka rimske umetnosti, ikonografije antične umetnosti ter umetnosti Norika in Panonije. Je docentka na Univerzi na Primorskem in predstojnica Inštituta za arheologijo in dediščino.

Njen prispevek: Razkriva govorico podob in mitoloških motivov na rimskih spomenikih ter pokaže, kako lahko iz kamna ponovno razberemo zgodbe, ideje in vrednote antičnega človeka.

Prof. Stjepan Palajsa · Nova Akropola Slovenija, Kulturno društvo

Predsednik Nove Akropole v Sloveniji, dolgoletni predavatelj filozofije ter avtor in urednik vsebin, posvečenih filozofiji, simbolizmu in kulturni dediščini.

Njegov prispevek: Povezuje antične mite in simbole z univerzalnimi človeškimi vprašanji ter odpira vprašanje, kako lahko dediščina nagovori človeka tudi danes. Raziskal bo, kaj nam lahko zgodbe s šempetrskih spomenikov povedo o človeških vrednotah, življenju in smrti ter zakaj njihova sporočila ostajajo aktualna tudi v sodobnem času.

Izr. prof. dr. Jana Horvat · ZRC SAZU

Arheologinja, izredna profesorica in izredna članica SAZU ter dolgoletna raziskovalka Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Njeno raziskovalno delo je posvečeno predvsem rimski dobi na jugovzhodnoalpskem prostoru, procesom romanizacije, razvoju mest in naselij ter raziskovanju arheološke dediščine.

Njen prispevek: Prihodnost nekropole v Šempetru – med raziskovanjem, ohranjanjem in novimi možnostmi.

V razpravo prinaša pogled na prihodnost šempetrske nekropole – na pomen nadaljnjega arheološkega raziskovanja, strokovnega ohranjanja in iskanja novih možnosti za predstavitev ter razumevanje te izjemne dediščine.

Odprla bo vprašanja, kako povezati znanstvena spoznanja, varovanje spomenikov in njihovo dostopnost javnosti ter kakšne možnosti se ponujajo za nadaljnji razvoj nekropole.

Red. prof. dr. Boštjan Antončič · Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Profesor podjetništva na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s podjetništvom, razvojem novih rešitev, poslovnimi modeli in ustvarjanjem nove vrednosti.

Njegov prispevek: Prinaša razvojni pogled na dediščino – kako lahko kulturna dediščina iz ohranjenega spomenika postane živa vrednost kraja, spodbuda za nove pobude, sodelovanje, obisk in razvoj lokalnega okolja.

Raziskal bo možnosti povezovanja dediščine, lokalne skupnosti, turizma in podjetniških pobud ter vprašanje, kako ustvarjati novo vrednost ob spoštovanju zgodovinske in kulturne vrednosti spomenikov.

Razprava o prihodnosti nekropole, sodelovanju institucij in možnostih njenega ohranjanja ter razvoja.

Bruno 01

Giordano Bruno – Vesolje je živo

On in ona

Ona in on – psihologija odnosa

Šempeter2

Ko spomeniki spregovorijo:
Zgodbe večnih ljubezni

Odisej

Boj s podzavestjo –
astrološki simbolizem mita o Odiseju

joga-filozofija

Joga in filozofija

Odisej

Boj s podzavestjo –
astrološki simbolizem mita o Odiseju

sparta

Z disciplino proti strahu
Špartanska pot

Andrej večkotsprehod1

Moč malih korakov in razvoj ekološke zavesti

usoda

Ali obstaja usoda – naključje, izbira ali notranji zakon

psiholoska-nezrelost

Psihološka nezrelost – Izvor naše tesnobe

PLAKATI AKTIVNOSTI avgust-oktober 2025 - 2

Mandala in pot individuacije

solsticij

Zimski solsticij – vrata v nevidno

Dan-filo-LJ

Pasti sodobnega individualizma

ciklusi

Skrivnostni ciklusi človekovega življenja

kavcic2

Simbolične zgodbe v slikah Franca Kavčiča

sempeter1

Skriti zakladi Slovenije: Zgodbe o večnih ljubeznih

Blavatsky

Helena Petrovna Blavatsky

modrost Indijancev

Berite z nami: Modrost Indijancev

inteligenca narave

Inteligenca narave

Buda-Dhammapada

Berite z nami: Modrost Dhammapade

epikur

Filozofija hedonizma – v iskanju sreče

TRI-MOCI-1

Tri moči duše

Umetnostbitisvoj

Umetnost biti svoj
Filozofija in psihologija človeške duše

odprta-vrata

Večer odprtih vrat Nove Akropole Maribor

TEMPLARJI

Templjarji

Nova Akropola - prijateljstvo-1-1

Zakaj potrebujemo prijateljstvo?

ZLATI-REZ-1

Zlati rez

renesancno-slikarstvo

Simbolizem renesančnega slikarstva

Giordano-Bruno

 Giordano Bruno: Zemlja kot živo bitje

Giordano-Bruno

Giordano Bruno: Zemlja kot živo bitje

Mali-princ

Mali princ – veliki učitelj

svetovnidanfilozofije

Človeške vrednote – Kaj človeka naredi človeka?

imamorazum

Imamo razum. Kaj z njim?

Azteska filozofija 2

Azteška filozofija (Filozofija ljudstva Nahuatl)

Indijanci

Modrost Indijancev

cas

Kako obvladati čas?

Razstava-plakat-net

Čudežna moč simbolov

mocpozitivnega

Moč pozitivnega mišljenja

Leonardo

Kako razviti svoje potenciale – kreativnost po Leonardu da Vinciju

strahpredosamljenostjo1

Strah pred osamljenostjo

Dan Zemlje

GAJA – Ali Zemlja živi?

DUSA-ZENSKE-250

Duša ženske

Jaz,vitez

Jaz, vitez

Nova Akropola - ljubezen-1

Psihologija ljubezni

Herkul-plakat

12 življenjskih nalog po mitu o Herakleju

Nova Akropola - platon-atlantida-1

Platon in Atlantida

Nova Akropola - Tibet-obvladovanje-uma-1

Pot obvladovanja uma po tibetanskem budizmu

stebristabilnosti

Stebri psihične stabilnosti

Sakralnaarhitektura

Sakralna arhitektura

Nova Akropola - poletna-predavanja-1-1

Poletni sklop predavanj