Leonardo da Vinci, življenje in delo

 Leonardo je bil rojen kot nezakonski otrok, leta 1452 v Anchianu v Toscani, matici italijanske renesanse.

Kot otroka ga je krasila velika radovednost in ljubezen do narave. Nenehno je skiciral vse, s čimer se je srečal.

Kot mladenič se je trudil postati »Uomo universale«, univerzalni človek, doseči popolnost na vseh področjih.

Pri petnajstih ga dal oče v uk k Verrocchiu v Firence, kjer se v resnici izmojstri v marsičem, zlasti v slikarstvu. Mojster je svojim učencem vcepil potrebo po nenehnem izobraževanju. Čeprav je bil deležen le osnovne formalne izobrazbe, je veliko časa preživel v knjižnicah in iskal družbo priznanih strokovnjakov na raznih področjih. Zase je trdil, da je »uomo senza lettere« in pa »discipulo della esperienza«.

V resnici se nikoli ni zadovoljil le s teorijo, vse je moral praktično preizkusiti. V sebi je v popolnosti harmoniziral izumitelja, inženirja in umetnika in kot tak, ponujal svoj razkošni talent v Firencah, Milanu in v Rimu.

Za seboj je pustil neprekosljive slikarske umetnine, fascinantna inženirska dela, še več pa študijskega gradiva, ki ni bilo nikoli uporabljeno v praksi. Človeštvo enostavno še ni bilo pripravljeno na prihod genija, kakršen je bil Leonardo.

Poslednje dneve je preživljal na dvorcu Clau de Ambois. Umrl je leta 1519 ob francoskim kralju Francu I., ki je Leonarda občudoval in cenil, ter zvestem učencu Francescu Melziju, ki je poskrbel za Leonardovo umetniško dedišcino.