Nova Akropola - nova-akropola-filozofija-kultura-prostovoljstvo

Budovo življenje – burmanska različica

Sumedha razdaja vse svoje bogastvo, ker želi postati asket v gozdu
Sumedha razdaja vse svoje bogastvo, ker želi postati asket v gozdu.

Modrec Sumedha je po starših podedoval veliko bogastvo. Ko se je začel zavedati, da ga to ne osrečuje, ga je v celoti razdal in postal asket v gozdu. Kmalu je postal mojster meditacije, znan po nadnaravnih sposobnostih.

Deve rotijo bodhisatvo, devo Santusito, da bi se znova rodile na Zemlji.
Deve rotijo bodhisatvo, devo Santusito, da bi se znova rodile na Zemlji.

Deve (bogovi) rotijo bodhisatvo, devo Santusito (katere pravo ime je bilo Setaketu) v tusitskih nebesih, da bi se smele ponovno roditi na Zemlji in postati Buda. Santusita je upoštevala pet velikih preudarkov (Panča Maha Vilokana) – ustrezen čas, otok-celina, država in življenjska doba matere – in uslišala njihovo prošnjo.

Kraljevska poroka med princem Sidhartho in princeso Jasodharo.
Kraljevska poroka med princem Sidhartho in princeso Jasodharo.

Poroka med princem Sidhartho in princeso Jasodharo (katere pravo ime je bilo Bada Čančana) je potekala v zlati palači, pripravil pa jo je njegov oče kralj Sudhodana. Palača je bila razkošna in ponujala je vse udobje, ki ga premore življenje. Slavje je trajalo več dni.

Princ Sidhartha se še naprej odpoveduje posvetnemu bivanju.
Princ Sidhartha se še naprej odpoveduje posvetnemu bivanju.

Zlobnemu Mari in njegovemu gostitelju ni uspelo preprečiti velike odpovedi princa Sidharthe ob polnoči. Princ Sidhartha je jahal na svojem najljubšem konju Kanthaki, sledil pa jima je zvesti kočijaž Čana. Mara mu je povedal, da bo sedmega dne postal vladar sveta, če ne bo nadaljeval z odpovedjo.

Bodhisatva šest let živi asketsko, želi spoznati resnico in doseči razsvetljenje.
Bodhisatva šest let živi asketsko, želi spoznati resnico in doseči razsvetljenje.

Bodhisatva je šest let živel asketsko, meditiral, bil je odločen in vnet. Ni odnehal, čeprav so ga bile že sama kost in koža.

Princ Sidhartha doseže najvišje razsvetljenje in postane Buda.
Princ Sidhartha doseže najvišje razsvetljenje in postane Buda.

Na dan Vesak je Bodhisata Sidhatha, ki je sedel pod drevesom Bodhi v Gaji, dosegel najvišje razsvetljenje. V prvem delu noči je pridobil znanje, s katerim se je spomnil svojih preteklih življenj. V drugem delu noči je videl v prihodnost, tudi rojstvo in smrti drugih bitij. Med tretjim je uničil vse, kar ga je onečaščalo, in postal popolnoma razsvetljeni (Sama-Sambuda).

 

Buda drži prvo pridigo petim menihom v Parku jelenov v Varanasiju.
Buda drži prvo pridigo petim menihom v Parku jelenov v Varanasiju.

V Parku jelenov v Varanasiju je Buda srečal pet asketov, Kondano, Vapo, Bhadijo, Mahanamo in Asadžija, ki jih je poznal že od prej. Njim je držal prvo pridigo, ki se imenuje Dhamačakapavatana suta, o obračanju kolesa Dharme (resnice). Asket Kondana, ki se je udeležil obreda ob imenovanju otroka, je prvi videl luč v dharmi in dosegel sotapano, prvo stopnjo svetništva.
Pozneje so arahanti postali tudi preostali, potem ko so slišali Anatalakhano suto (govor o ne-sebstvu).

 

Kralj Bimbisara Budi ponudi svoje kraljestvo.
Kralj Bimbisara Budi ponudi svoje kraljestvo.

Ko je Bodhisata obiskal Radžagaho, glavno mesto kraljestva Magadhe, mu je kralj ponudil svoje kraljestvo, ki pa ga Buda ni sprejel, saj ni hrepenel po zemeljskih užitkih. Kralj je poslušal Budovo pridigo in dosegel prvo stopnjo svetništva (sotapano). Nato pa je svoj kraljevski park, imenovan Veluvana (nasad bambusov), posvetil Budi in njegovim učencem.

 

Mladi princ Rahula, ki ga je Buda po svoji odpovedi pustil za seboj, na pobudo svoje matere prosi za svojo dediščino.
Mladi princ Rahula, ki ga je Buda po svoji odpovedi pustil za seboj, na pobudo svoje matere prosi za svojo dediščino.

Sedmega dne po Budovem prihodu v Kapilavathu je princesa Jasodhara oblekla princa Rahulo, s prstom pokazala na Budo in rekla: “Glej, sin, veliki asket veličastnega videza je tvoj oče. Pojdi do njega in ga prosi za svojo dediščino!”
Mladi Rahula je upošteval materin nasvet in Budo prosil za svojo dediščino. Buda pa je prečastitemu Sariputi naročil, naj princa posveti, in mu tako dal duhovno dediščino, boljšo od tiste, za katero ga je Rahula prosil.

 

Buda dvema stranema, ki se vojskujeta za vodo reke Rohini, pridiga o miru.
Buda dvema stranema, ki se vojskujeta za vodo reke Rohini, pridiga o miru.

Buda dvema močnima bojujočima se vojskama držav Kapilavathu in Kolija, vkopani na nasprotnih bregovih reke, pridiga o miru Rohini, preden se začneta boriti za rečno vodo zaradi paše.

Naduti puščavnik Sačaka odgovarja Budi.
Naduti puščavnik Sačaka odgovarja Budi.

Naduti puščavnik Sačaka, potem ko je bil poražen v živahni razpravi, ni hotel pravilno odgovoriti na Budovo vprašanje. Šele ko mu je Buda zagrozil, da ga bo, nadutega, kot je, pretepel nebeški demon, je nazadnje spoznal, kako nespameten je bil, in ponižno prisluhnil Budovi pridigi, kar se mu je kasneje obrestovalo.

Lepotica Činča Manavika v prisotnosti menihov in laikov po krivem obtoži Budo.
Lepotica Činča Manavika v prisotnosti menihov in laikov po krivem obtoži Budo.

Buda je vznejevoljil pripadnike nebudističnih ločin, ki so ga hoteli spraviti na slab glas. Lepotici Činči Manaviki so naročili, naj na velikem srečanju v avgustu Budo po krivem obtoži za svojo sramoto, nosečnost. Kralj dev (bogov) je na to srečanje poslal nekaj božanstev kot miši, ki so preglodale vrvice, v katere je bil vpet kos lesa pod njenimi oblačili. Njena zarota je bila razkrita, ko ji je les padel na stopala. Ko so ljudje to videli, so vanjo metali kamenje in jo pregnali. Medtem ko je odhajala, se je razprla zemlja, dvignil se je plamen, ki jo je objel in jo potegnil navzdol v aviški (najgloblji in najhujši) pekel.

Buda premaga krutega Angulimato.
Buda premaga krutega Angulimato.

Na takasilski univerzi je študiral mlad, nedolžen študent Ahimsa. Njegovi kolegi so bili nanj ljubosumni, zato so proti njemu nastrojili učitelja, ki je od Ahimse zahteval, naj šolnino plača z vencem iz tisoč kazalcev z desne roke. Da bi izpolnil svojo dolžnost, se je odpravil v džalinski gozd v Kosali in začel postavljati zasede mimoidočim popotnikom, da bi od vsake žrtve dobil en desni kazalec. Venec je bil že skoraj končan, manjkal je samo še en prst. Ahimsa se je odločil ubiti celo svojo mater, da bi uspel narediti venček iz tisoč prstov. Vendar pa ga je prestregel sočutni Buda, ki mu je priskočil na pomoč. Ahimsa je prisluhnil njegovi pridigi in se mu pustil prepričati, Ahimsa, zdaj Angulimala (venček prstov), se je pridružil sanghi in postal bhikhu (menih). Angulimala sutra, govor, ki ga pripisujejo temu theri (starešini/menihu) in ki je povezana s tem dogodkom, je zelo znana v budističnih deželah, nosečnice pa jo pogosto uporabljajo takrat, ko so v porodnih bolečinah, da bi bil porod enostaven in varen.

Buda skrbi za obolelega meniha kot bratsko dolžnost in zgled za svoje menihe.
Buda skrbi za obolelega meniha kot bratsko dolžnost in zgled za svoje menihe.

Buda je poskrbel za obolelega meniha Tiso, ki so ga njegovi nepremišljeni sobratje zanemarjali. Buda je tako hotel spodbujati vzajemno skrb in blaginjo med bhikhuji in drugimi.

Buda ukroti divjega, opitega slona Nalagirija, ki ga je spustil zlobni Devadata.
Buda ukroti divjega, opitega slona Nalagirija, ki ga je spustil zlobni Devadata.

Ko je bil Buda na poti v mesto Radžagaha, je Devadata ukazal, naj spustijo divjega slona Nalagirija, da ga poškoduje. Slon je dirkal proti Budi, vsi so stekli stran, na tleh pa sta ostala mati in dojenček. Iz Bude je žarelo njegovo brezmejno sočutje, slona je umiril in ga ukrotil, še preden je lahko pomendral nemočnega dojenčka.

Dipankara Buda asketu Sumedhi prerokuje, da bo v prihodnosti zagotovo postal Buda.
Dipankara Buda asketu Sumedhi prerokuje, da bo v prihodnosti zagotovo postal Buda.

Ko je izvedel, da v Ramavati prihaja Dipankara Buda, je sodeloval v pripravi ceste zanj. Ob Budovem prihodu jo je še vedno popravljal, vendar jo je za vsako ceno hotel dokončati, zato se je vrgel na tla in tako izpolnil prisego, da bo postal Buda. Poleg njega je stala mladenka Sumita z osmimi lotosovimi stebli v rokah. Pet jih je dala asketu, tri pa zadržala iz lastne težnje po osvoboditvi. Ko je Dipankara Buda to videl, je asketa Sumedho razglasil za bodočega Budo, obenem pa dejal, da mu bo mladenka Sumita, ki si prizadeva za osvoboditev, ves čas delala družbo in mu pomagala.

Veličastno rojstvo otroka Sidharthe kot princa bodhisatve.
Veličastno rojstvo otroka Sidharthe kot princa bodhisatve.

V nepalskem parku Lumbini, ob polni luni na dan Vesak, je novorojeni princ naredil sedem korakov na lotosovih cvetovih, s prstom pokazal proti severu in dejal: »AGOHAM ASMI LOKASA«, kar pomeni »Jaz sem gospodar sveta.« Njegovega rojstva so se nadvse razveselili njegovi starši, kralj Sudhodana in kraljica Maha Maja ter vsa bitja!

Princ Sidhartha vidi štiri znamenja.
Princ Sidhartha vidi štiri znamenja.

Ko se je princ Sidhartha odpravil v kraljevski park, je videl štiri velika znamenja: starca, bolnika, mrtveca in spokojnega meniha beraškega reda. Začel se je zavedati nepopolnosti življenja, znamenja so ga spodbudila h globokemu razmišljanju o odpovedi.

Velika odpoved princa Sidharthe, medtem ko išče resnico in mir.
Velika odpoved princa Sidharthe, medtem ko išče resnico in mir.

Princ Sidhartha si je odrezal lase in se na bregu reke Anome odpovedal posvetnemu bivanju. Ghatikara Maha Brahma mu je prinesel osem meniških potrebščin, asket Sidhartha pa je svojemu kočijažu Čani zaukazal, naj kraljevsko kočijo odpelje nazaj v palačo.
Njegove lase je prejel kralj bogov Saka, bili so pa shranjeni v ČULAMANI ČETI (pagodi) v njegovem nebesnem bivališču v TAVATIMSI. Ghatikara Maha Brahma pa je njegova oblačila odnesel v svoje višje božansko bivališče Akanitho in jih shranil v pagodo, znano kot DUSA ČETI.

Zlobnemu Mari in njegovi vojski spodleti poskus, da bi preprečili njegovo razsvetljenje.
Zlobnemu Mari in njegovi vojski spodleti poskus, da bi preprečili njegovo razsvetljenje.

Bodhisatva je sedel na zlatem prestolu pod drevesom bodhi. Izzival ga je zlobni Mara, ki je jahal na divjem slonu Girimekhali. Mara se je hotel tik pred njegovim razsvetljenjem polastiti tudi zlatega prestola.

Dva brata trgovca prejmeta osem pramenov Budovih las.
Dva brata trgovca prejmeta osem pramenov Budovih las.

V zadnjem (sedmem) tednu po Budovem razsvetljenju sta mimo prišla dva brata trgovca iz Ukalape, Tapusa in Bhalika. Budi sta ponudila svoj živež, nato pa jima je izročil še osem pramenov svojih las, ki naj ju častita kot svete predmete. Te relikvije so zdaj shranjene v pagodi Švegadon v mjanmarskem kraju Jangon.

 

Budovo nagovarjanje prvih šestdesetih arahantov: “Naj niti dva od vas ne ubereta iste poti za pridiganje o Dharmi za blaginjo in srečo vseh!”
Budovo nagovarjanje prvih šestdesetih arahantov: “Naj niti dva od vas ne ubereta iste poti za pridiganje o Dharmi za blaginjo in srečo vseh!”

Buda je svojih prvih šestdeset učencev arahatov nagovarjal, naj se podajo v različne smeri in pridigajo o nauku, s slavnimi besedami: “Pojdite, vi bhikhuji, in potujte naprej v dobrobit mnogih, za blaginjo mnogih, v sočutju, za svet, za dobro, za korist, za blaginjo dev (bogov) in človeštva. Slavite, o bhikhuji, nauk, ki je veličasten, in pridigajte o življenju v svetem, popolnem in čistem!”

 

Buda naredi dvojni čudež.
Buda naredi dvojni čudež.

Buda je naredil dvojni čudež, iz telesa sta mu hkrati prihajala ogenj in voda, da bi zatrl zmoten ponos svojih starejših sorodnikov, ki so zmotno mislili, da bi jim moral izkazovati spoštovanje, ker je bil mlajši od njih.

 

Buda obišče mesto Radžagaha, kjer se mu kralj Bimbisara pride poklonit.
Buda obišče mesto Radžagaha, kjer se mu kralj Bimbisara pride poklonit.

Med obiskom mesta Radžagaha, ki je temu sledil, je Buda v družbi svojih glavnih učencev in drugih menihov prosil za miloščino. Na poti so se njemu in njegovim učencem poklonili kralj Bimbisara in njegova kraljevska družina.

 

Maha Pradžapati Gotami Budo prosi, naj ji dovoli ustanoviti nunski red.
Maha Pradžapati Gotami Budo prosi, naj ji dovoli ustanoviti nunski red.

Nunski red (bhikhuni sasana) je bil ustanovljen v petem letu po Budovem razsvetljenju. Budova teta Maha Pradžapati Gotami se je po smrti kralja Sudodane želela pridružiti Budovemu redu, zato ga je po kraljevi smrti, medtem ko je Buda bival v Kapilavasthuju, prosila, naj dovoli sprejem žensk v svoj red. Buda je njenim prošnjam prisluhnil, a jo je zavrnil. Nato se je med deževno dobo umaknil v Vesali. Mahe Pradžapati Gotami pa zavrnitev ni prestrašila. Odrezala si je lase in se v rumenih oblačilih v družbi mnogih sakjanskih žena peš odpravila do Vesalija. Postavile so se pred preddverje Velike dvorane s fialami v Mahajani, kjer je Buda bival. Po posredovanju prečastitega Anande je Buda nazadnje pristal na ustanovitev bhikhuni sasane, ko so Maha Pradžapati Gotami in druge sakjanske žene pristale na spoštovanje osmih disciplinskih pravil za nune. Sprejel jih je tudi v svoj red.
Pozneje je nuni Khemo in Upalavano imenoval za svoji dve glavni učenki, tako kot sta bila Sariputa in Mogalana njegova dva glavna učenca.

Buda svoji nekdanji materi in drugim v tavatimških nebesih pridiga o abhidhami.
Buda svoji nekdanji materi in drugim v tavatimških nebesih pridiga o abhidhami.

Sedmo leto po razsvetljenju je Buda v tavatimških nebesih pridigal o abhidhami (višji doktrini). Iz hvaležnosti do svoje nekdanje matere, takrat pa deve Santusite, je Buda nato pridigal več tisoč devam (bogovom) in brahmanom (višjim nebeškim bitjem), ki so dosegli različne stopnje plemenitega svetništva.

Buda ukroti nebeškega ogra Alavato, ki poišče zatočišče v treh draguljih budizma.
Buda ukroti nebeškega ogra Alavato, ki poišče zatočišče v treh draguljih budizma.

Šestnajsto leto po razsvetljenju je Buda ukrotil ljudožerskega kralja demonov Alavako, ki se je hranil s človeškim mesom, ko je zahteval, naj preneha s tem, da vsak dan poje najmanj enega človeka, kakor je bil vajen do tedaj. Alavata je opustil svojo navado, ko je slišal Budovo učenje, in tako pustil pri življenju majhnega otroka, ki so mu ga ponudili tistega dne.

Buda preko svojega učenca Mahe Mogalane ukroti nebeškega zmaja Nadopanando.
Buda preko svojega učenca Mahe Mogalane ukroti nebeškega zmaja Nadopanando.

Buda se je nekoč z učenci odpravil do jezera Anotata mimo domovanja Nandopanande, kralja zmajev, ki je tam užival s svojim spremstvom. Ker so Buda in njegovi učenci domnevno brez dovoljenja stopili na njegovo posest, se je zmaj sedemkrat ovil okoli gore Meru, s svojo glavo prekril njen vrh in bruhal vroč strupen dim, zato da Buda in njegovi učenci ne bi mogli priti do jezera Anotata. Drugi glavni Budov učenec Maha Mogolana se je v hipu spremenil v zmaja, se enako ovil okoli gore in potolkel Nandopanando. Buda in njegovi učenci so opazovali, kako je tudi Maha Mogalana začel bruhati vroč dim, močno vznemiril Nandopanando, ki je kmalu priznal poraz. Ko se je ovedel, kako nespameten je bil, je poiskal zatočišče v treh draguljih budizma.

Buda v višjih nebesih predstavi doktrino Baki Brahmi.
Buda v višjih nebesih predstavi doktrino Baki Brahmi.

Baka Brahmo, ki ga je pičila kača trdovratne herezije (verjetja, da je Brahma Loka najboljši in najtrajnejši svet, kar jih je), je Buda po pričakovanju premagal v boju za moč. Ko je Baka Brahma slišal poglobljeno predstavitev Dharme (budističnega nauka), je postal razsvetljen skupaj z drugimi brahmami (višjimi nebeškimi bitji).

Mahaparinbana – Budova zadnja smrt, preden je dosegel najvišjo odrešitev.
Mahaparinbana – Budova zadnja smrt, preden je dosegel najvišjo odrešitev.

Buda se je v Kusinari ulegel med dve drevesi z glavo proti severu, odločen, da ne bo več vstal. Nato je podal svoj zadnji nasvet: “Glejte, o učenci! Nagovarjam vas! Vse, kar je sestavljeno, je minljivo! Še naprej se vestno borite!” preden je vstopil v maho parinibano (dosegel poslednjo emancipacijo).
Brahman Dona je Budove relikvije razdelil na osem enakih delov, ki jih je razdal med vladarje osmih držav. Nato se je odločil, da bo zlato posodo zadržal zase in jo spoštljivo častil.

Scroll to Top