Simbolizem mostu
Most – iskanje enotnosti
Most je tisto, kar združuje, povezuje to, kar je oddaljeno. Povezuje dva bregova reke, zemeljski in nebeški svet, dve osebi ali celo “vsakdanji, zunanji jaz” in “duhovni, notranji Jaz”. Graditi most pomeni vzpostaviti povezavo, ustvarjati vezi, utreti pot, po kateri lahko hodimo. Veliko poguma in vztrajnosti potrebujemo, da bi presegli razlike, da bi spremenili sebe in poskušali razumeti nekaj ali nekoga, ki je na drugi strani.
Zelo je pomembno, da se naučimo graditi mostove. Graditi mostove, ki nas povezujejo z drugimi ljudmi, z našim notranjim svetom, z naravo, s svetim v nas, s tistim najbolj dragocenim v našem življenju. Človek je del sveta, je vključen v harmonijo vesolja in nikoli ne deluje sam, čeprav se mu pogosto tako zdi.
Most (podobno kot mavrica) v številnih kulturah simbolizira prehod med dvema svetovoma – med nebom in zemljo.
Most (podobno kot mavrica) v številnih kulturah simbolizira prehod med dvema svetovoma – med nebom in zemljo. Za Hebrejce je bil most simbol Zaveze, ki jo je Stvarnik sklenil s svojim ljudstvom. Na Kitajskem most simbolizira združitev neba in zemlje. V islamskem izročilu je opisan most, ki vodi v raj, ta pa leži nad peklom. Od Alahove volje je odvisno, ali ga bodo duše umrlih prečkale ali padle v prepad. V finski mitologiji je nad reko most v obliki vrvi ali niti, ki ločuje deželo mrtvih od dežele živih.
V perzijski mitologiji Most sodbe ali Ločevalec (Chinvat Parvata) med svetom živih in svetom mrtvih, ki se dviguje nad temo in vodi v nebeško kraljestvo garôdmân (iranski raj). Sestavljen je iz svetlobnega snopa in je podoben luči z več žarki. Če je bilo življenje človeka prežeto z dobrimi mislimi, besedami in dejanji, je bil most dovolj širok za prečkanje in takrat se je pojavil Daena, duh, ki je predstavljal razodetje in vodil dušo do Hiše Pesmi. Duše, ki so uspešno prečkale most, so se združile z Ahuro Mazdo. Most Chinvat so pogosto enačili tudi z mavrico.
Mavrični most Bifrost v nordijski mitologiji povezuje človeški svet (Midgard) in svet bogov (Asgard). Pred starodavnimi velikani ga varuje bog Heimdal. Ko bo zatrobil na rog, se bo pričel končni boj med bogovi in velikani. Po tem boju se bo končalo eno obdobje življenja sveta in se začelo novo.
Latinski izraz “pontifex” dobesedno pomeni “graditelj mostov” in je v starem Rimu označeval svečenika oziroma člana najvišjega religijskega organa. Glavni rimski pontifeks je bil pontifeks maksimus (vrhovni svečenik). Izraz pontifex se je pozneje začel uporabljati tudi za krščanske visoke svečenike. Danes je “pontifex maximus” eden od nazivov rimskega škofa oziroma katoliškega papeža. Francoski opat iz 12. stol. Bernard iz Clairvauxa navaja, da naj papež ne bi le “gradil mostove” med ljudmi, temveč naj bi bil tudi on sam most med Bogom in človekom. Zato je tradicionalni simbol pontifikata mavrica.
V srednjeveških viteških legendah mora vitez Lancelot po “gladkem, v soncu bleščečem se meču”, ki predstavlja most, priti do kraja, kjer je zaprta Guinever. Prehod prek tega mostu je “poln bolečine in trpljenja”. Toda takoj ko vitez neustrašno prestane preizkušnjo in prečka most na drugo stran, divji levi, ki so prej prežali nanj, izginejo ali se spremenijo v neškodljivega kuščarja.
Po japonski legendi sta Izanagi in Izanami stala na nebeškem mostu. Izanagi je mešal prvobitni ocean s sulico iz draguljev. Ko je dvignil kopje, so kapljice, ki so padle nazaj v vodo, ustvarile prvo trdno zemljo. Izanagi in Izanami sta se spustila na otok ter postala mož in žena.
