Simbolizem ptice
Ptica – razpreti krila
Naša duša vztrepeta, ko se v njej zbudi želja po letu. Povzpeti se proti nebu pomeni tvegati, da bomo izgubili trdna tla pod nogami, pomeni pustiti za seboj nečimrnost in vsakdanje skrbi. Poleteti pomeni iti v neznano, naučiti se gledati nase in na svet od zgoraj, z nove perspektive. Za vzlet potrebujemo močne zamahe kril, zato moramo nujno odstraniti vse dvome in zaupati vase.
“… V sebi nosimo tudi ognjeno ptico, ki se zna povzpeti višje in nam pokazati, kako malenkostne so naše skrbi. Znotraj duše so nebo, sonce, luna in zvezde, je blaga noč, ki ni nikoli povsem črna in naznanja svetlobo nove zore, takoj ko se naučimo razširiti svoja krila.”
Delia Steiberg Guzman: Danes sem videla
“Višje kot leti galeb, dlje vidi.”
Richard Bach: Jonatan Livingston Galeb
Senedjemova grobnica, XIX.–XX. dinastija, Deir el Medina
EGIPT – Človek in njegova duša Ba: V starem Egiptu so nesmrtno dušo, ki so jo imenovali Ba, upodabljali kot lastovko s človeško glavo. Ba je božanska iskra v človeku, ki ne pripada svetu zemeljskih skrbi. Na zemlji prebiva le začasno, saj je njeno resnično domovanje na nebu. Ba lahko potuje med svetovi in s seboj v večnost odnese vse, kar je pridobila čistega in lepega v zemeljskem življenju. Zakaj lastovka? Lastovka ima velika krila in če se spusti na tla, ne more vzleteti. Simbolika je zelo preprosta: duša, ki ni iz tega sveta, se ne more popolnoma povezati z zemeljskim svetom, z materialnim ali kakor pravi Platon – čutnim svetom. V nasprotnem primeru, če se spusti na tla, obstaja nevarnost, da ne poleti. Starodavni ljudje so verjeli, da duša ne pripada zemlji, njen element je zrak, svoboda. Duša je samo začasno potopljena v telo.
Nike Samotraška, pribl. 190 pr. n. št.
GRČIJA, PLATON: Platon pravi, da imajo v nebeškem svetu vse človeške duše krila. Zaradi svoje nepopolnosti se zdaj dvigujejo v nebo, zdaj se spuščajo proti zemlji. Nazadnje se njihova krila zlomijo, zato vstopijo v ciklus ponovnega rojstva. Duša je morala pred ponovnim vstopom v telo prečkati reko Leto, reko pozabe. Tako je pozabila vse, kar je bila oziroma kar je. Naša duša mora sedaj znova pridobiti krila, če se želi povzpeti v višave. Duše, ki so videle več in imajo več izkušenj, se tudi več spominjajo in lažje znova pridobijo izgubljeno zmožnost letenja. Po Platonu je filozof tisti, ki so mu pričela rasti krila, ta pa mu bodo omogočila poleteti v nebo. Ljubezen in plemenita dejanja duši v življenju dajejo krila in jo dvigujejo proti svetu arhetipov, svetu prave resničnosti. Vse, kar je povezano z navdihom in vzponom človeka, je povezano s krili. Boginja zmage, Nike, je krilata. Zmaga nad samim seboj nam da krila, dviguje nas. Ko dosežemo nek cilj, ko smo končali neko obdobje ali ko smo naredili nekaj plemenitega, je kot bi nam zrasla krila. Tudi bog Amor ima krila. Čista ljubezen nam daje krila.
Bazilika Sv. Petra, Vatikan
KRŠČANSTVO: V krščanstvu je bela golobica simbol Svetega Duha. V biblijski zgodbi je Noe po vesoljnem potopu s svoje barke poslal golobico, da bi poiskala kopno. Ko se je vrnila, je v kljunu nosila oljčno vejico, kar je pomenilo, da ga je našla. Ko izrabljene oblike propadejo, ostane duh, ki po težkem obdobju prinaša mir in omogoča, da se z novim začetkom življenje nadaljuje. Golobica z oljčno vejico je tako postala simbol miru.
