Simbolizem drevesa
Korenine drevesa so čvrsto vkopane v zemljo, veje pa se raztezajo proti nebu, proti soncu. Najpomembneje za drevo je, da raste in obrodi plodove. Rasti pomeni biti živ. Resnično žive nas naredi to, da se želimo spreminjati in razvijati, želja, da delujemo tu in zdaj, ter želja po iskanju smisla življenja in udejanjanja večnih vrednot.
Drevo raste in daje sadove za novo življenje.
Motiv drevesa prežema mitologije vseh ljudstev in časov. To je Drevo sveta, ki podpira vesolje in ima številna imena: skandinavski Yggdrasil, Sveti hrast iz Lukomorja starih Slovanov, drevo Sephiroth v Kabali, asirski Asher, Aswattha v Indiji, obstaja pa še desetine drugih poimenovanj v vseh jezikih sveta – od tistih, ki so jih govorili starodavni Maji, do jezikov, ki so jih uporabljali sibirski šamani.
Drevo sveta predstavlja celotno vesolje. Ponazarja idejo, da je dejanski izvor sveta nad našim pojavnim svetom, zato ima Drevo sveta korenine na nebu, veje, liste in plodove pa na zemlji.
Temeljni zakon, o katerem nas uči ta simbol, je, da mora vse, kar obstaja, rasti, se razvijati in dajati plodove za novo življenje. Drevo raste v dveh smereh – navzgor in navzdol. Drevesne korenine običajno zrastejo v globino toliko, kolikor je visoko njegovo deblo. To simbolično pomeni, da bomo, če se spustimo v svojo notranjost, k svojim koreninam, spoznali ves svet. Velja tudi nasprotno – s spoznavanjem univerzuma bomo spoznali sebe. Ta ideja je bila med drugim zapisana na pročelju Apolonovega templja v Delfih: “Spoznaj sebe in spoznal boš univerzum in bogove.” Ko ga je Sokrat prebral, se je njegovo življenje spremenilo. Spoznal je svoje poslanstvo filozofa – pomagati državljanom rojstnega mesta Aten, da bi se rodili – ne telesno, temveč v duhu.
***
Yggdrasil, Drevo Sveta v nordijski mitologiji
V nordijski mitologiji ima vlogo Drevesa Sveta ogromen jesen Yggdrasil, ki je domovanje in zavetišče vseh svetov. Ima tri korenine, ki vodijo skozi tri svetove: podzemni svet Helheim, svet velikanov Jotunheim in svet ljudi Midgard. Krošnja drevesa se razteza po celem nebu. Najvišje veje dajejo senco območju Valhalli – najvišji nebesni sferi bogov in junakov. Iz njega iztekajo trije izviri: izvir modrosti Mímisbrunnr, izvir usode Urdarbrunnr in izvir vseh zemeljskih rek Hvergelmir. Vladarice Usode Preteklost, Sedanjost in Prihodnost vsakdanje življenje hranijo iz izvira Urdarbrunnr. Na vrhu drevesa živi zlati orel, ki je gospodar skrivnostne modrosti. Ko med velikim kozmičnim preobratom staro vesolje umre, Yggdrasil zdrži vse preizkušnje. Ne uničijo ga niti ogenj, niti led, niti tema.
Drevo – jama
V srednjeameriških kulturah so se ohranile upodobitve Drevesa Sveta, ki raste v globoki jami – pradomovini Sveta in človeških duš. Jama je simbol skrivnostnih globin vesolja.
Drevo spoznanja, Adam in Eva
Adam in Eva sta brezskrbno prebivala v rajskem vrtu, v katerem je raslo drevo spoznanja dobrega in zla. Bog jima je prepovedal jesti s tega drevesa, toda nekega dne je kača pregovorila Evo, da je vzela njegov sad in ga ponudila tudi Adamu. Kaznovana sta bila z izgonom iz raja in od tedaj sta morala prebivati na zemlji, kjer je življenje polno truda in bolečine.
Obrnjeno drevo, gravura iz knjige R. Fludda “Skrivnosti filozofije in krščanske vere”, 1626
V mnogih mitih najdemo obrnjeno drevo (na primer hinduistično drevo Aswattha, Haoma v zoroastrizmu in Etz chaim pri Judih). Korenine tega drevesa se napajajo v božanskem izviru na nebu, veje pa se razraščajo proti tlom. Vse, kar je na Zemlji, se je razvilo iz semena, ki je vzklilo na Nebu.
Drevo sveta
Vzhodni Slovani so si vesolje predstavljali tako: sredi Svetovnega oceana je otok Buyan, na katerem v središču sveta leži kamen Alatyr ali raste Drevo Sveta (ponavadi hrast). Na tem drevesu sedi ptica, pod drevesom pa je kača.
Križanje, razcveteli križ, ikona, XIX. stoletje
Povezava med simbolizmom drevesa in križa ni naključna. Križ v vseh tradicijah predstavlja križišče svetov, stičišče neba in zemlje, magično točko, iz katere vse izhaja, neznano silo, ki je gibalo sveta, moč, ki sili drevo, da raste v višine, in njegove korenine, da prodirajo v globine.
Lipa
Slovenci so že od predkrščanskih časov posebno častili lipo. Izročilo pravi, da so opravljali obrede in prinašali žrtve lipi kot božanstvu. Ko so prišli v svojo novo domovino, so še dolgo ohranili običaj polaganja lipovih vej na streho hiše, da bi jo obvarovali pred Perunovimi strelami.
Obrnjeno drevo, gravura iz knjige R. Fludda “Skrivnosti filozofije in krščanske vere”, 1626
V mnogih mitih najdemo obrnjeno drevo (na primer hinduistično drevo Aswattha, Haoma v zoroastrizmu in Etz chaim pri Judih). Korenine tega drevesa se napajajo v božanskem izviru na nebu, veje pa se razraščajo proti tlom. Vse, kar je na Zemlji, se je razvilo iz semena, ki je vzklilo na Nebu.
