Um – vzrok naše sreče in našega propada

Zavedamo se, da imamo le delen nadzor nad svojim telesom, še manjši pa nad čustvi.
Toda kaj pa naš um? Ali mi upravljamo z njim, ali on upravlja z nami?

Velikokrat slišimo, da se “vse začne v naših glavah”. Večina naših težav izvira prav iz uma, vendar pa je prav tako lahko um sredstvo za njihovo razrešitev in napredovanje. Zato je ključno, da se naučimo nadzorovati svoj um, saj je on glavni upravljalec naše psihe in naših dejanj.

Vabimo vas, da se nam pridružite na sklopu predavanj z vajami, kjer bomo na podlagi bogatih izkušenj človeške filozofske dediščine (stoicizem, platonizem, tibetansko in budistično izročilo ter drugo), potrjenih z lastnimi izkušnjami, raziskovali poti do jasnejšega in močnejšega uma.

Um je najmočnejše orodje človeka. Če ga pravilno usposobimo, lahko bistveno pripomore k celovitim spremembam naše osebnosti in življenja. Um je vzrok in oblikovalec naše zavesti; naš um smo mi. Tisti, ki obvlada svoj um, ima oblast nad samim sabo, kar je eden največjih dosežkov posameznika.

V tem sklopu bomo obravnavali naslednje teme:

• Vloga in naloge uma: Raziskali bomo posledice neurejenega uma ter njegovo ključno vlogo pri oblikovanju naše realnosti.
• Dvojna narava uma: Kako nadzirati nižji um in prebuditi višjega, kar vodi k celovitemu razvoju osebnosti in oblikovanju naše identitete.
• Potreba po odprtem in jasnem umu: Poudarili bomo pomen izgradnje trdnih stališč in mentalne jasnosti.
• Vpliv nevzgojenega uma: Razpravljali bomo o vplivu kaotičnega in nevzgojenega uma na kakovost našega življenja.
• Moč pozitivnega mišljenja: Raziskali bomo, kako pozitivno mišljenje lahko preoblikuje našo izkušnjo sveta.
• Stoična disciplina uma: Ugotavljali bomo, kako nas stoične metode lahko pripeljejo do večje notranje moči.
• Platonov in Aristotelov pogled na um: Pregledali bomo, kako sta ta dva filozofa razumela in obravnavala um.
• Pot obvladovanja uma po tibetanskem budizmu: Predstavili bomo tibetansko učenje o poti razvoja in obvladovanja uma.

Teorijo bomo podprli z nekaj enostavnimi vajami, ki izhajajo iz različnih tradicionalnih filozofskih šol, da bi bolje razumeli in preizkusili obravnavane koncepte.