Glasbeni geniji

V mesecu aprilu vas vabimo na sobotne glasbene matineje sklop treh predavanj o velikih glasbenih mojstrih, ki jih bomo pospremili tudi z glasbenimi primeri s predvajanjem izskekov del teh skladateljev.

Veliko srce Antonija Vivaldija
sobota, 10. 4. ob 10h

Vsi smo že slišali za baročnega skladatelja Vivaldija. Poznamo ga predvsem po njegovih znamenitih Štirih letnih časih in tudi če si ta hip ne uspemo priklicati nobene melodije v spomin, bi zagotovo pomislili: “To pa poznam!”, če bi slišali glavno temo Pomladi. Ali če bi slišali burno Nevihto, ki je klasično glasbo popeljala v svet popularne glasbe. Tu pa se poznavanje tega skladatelja za marsikoga konča …

Vendar pa je Vivaldijevo življenje zapisalo neko globljo zgodbo, za katero bi bilo škoda, da je ne bi poznali. To je zgodba, ki navdihuje. »Rdeči duhovnik« iz Benetk je namreč velik del življenja posvetil sirotam, jih poučeval in skladal zanje.

J. S. Bach – posrednik božanskih idej
sobota, 17. 4. ob 10h

Je umetnost izražanje lastnih čustev in zamisli? Bach ni bil takšnega mnenja. Zanj je imela glasba jasen namen in cilj – čaščenje božanskega in oddih duše. Menil je, da “kjer ni tega namena pri skladanju, tam ni nikakršne resnične glasbe, ampak peklenski hrup in trušč”.
 

Vsaka velika umetnost je za Bacha v svojem bistvu religija – pot do Boga. Menil je, da se toni, potem ko izzvenijo, ne izgubijo, ampak se dvigujejo proti Bogu, kakor hvala, ki je preveč globoka, da bi lahko bila izrekljiva.

 
Bach sam ni občutil, kakor da bi glasba, ki jo je pisal, pripadala njemu. Čutil je, da je le posrednik, in ob takem dojemanju samega sebe je bil mnenja, da se nima z ničemer ponašati in si ničesar domišljati glede svojih zmožnostih.

Bach je s svojo glasbo dosegel to, kar je bil zanj njen edini namen – dvigniti našo dušo, da bi ob njej začutili iskrico božanskega. Ljudje, ki zase pravijo, da niso religiozni, so priznali, da so se jim ob poslušanju Pasijona po Mateju orosile oči. Zaradi vzvišene lepote, zaradi pristnega občutja svetega.

Ludwig van Beethoven in idealizem v glasbi
sobota, 24. 4. ob 10h

Leonard Bernstein je nekoč rekel, da je morda Beethovnu najbolj uspelo uglasbiti ideje enakosti, bratstva, sprave in prek svoje glasbe ljudi povezati v teh idejah.
 
A pot do tega ni bila enostavna. Njegovo življenje je bilo turbulentno, polno vzponov in padcev in precej zaznamovano z njegovo poškodbo sluha, ki je, kot si lahko predstavljamo, za glasbenika nekaj najtežje sprejemljivega.
 

Morda pa so mu ravno te težke preizkušnje dale notranjo moč, morda so ga ravno te naredile veličastnega, saj se je po vsakem mračnem obdobju znova dvignil kot neugonobljiva zver in znova skladal, skladal za človeštvo, skladal glasbo, ki je še danes tako živa kot pred 200 leti.

Nova Akropola - Beethoven

Elektronska prijava

Cena spletnega sklopa predavanj je 25 € za vse udeležence. Povezavo v spletno učilnico bomo poslali vsem tistim, ki bodo do 9. 4. 2021 poravnali udeležbo na tečaju in poslali elektronsko prijavo s potrdilom o plačilu.

 Podatki za plačilo udeležbe na tečaju so:

  • Prejemnik: KULTURNO DRUŠTVO NOVA AKROPOLA, WOLFOVA ULICA 8, 1000 LJUBLJANA
  • TRR: SI56 0201 0005 1188 709
  • Referenca: SI 99
  • Koda namena: OTHR
  • Namen: Glasbene matineje
Scroll to Top