Giordano Bruno – Vesolje je živo
Predavanje ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije
Četrtek, 19. november ob 19. uri, Wolfova 8, Ljubljana. Vstop prost!
Sonce, Zemlja in zvezde kot živa, umna in zavestna bitja z lastno voljo – v vesolju, kjer vse služi razvoju življenja.
Zemlja negibno stoji v središču vesolja. Okoli nje krožijo svetila, nad njimi se razpenja sfera zvezd stalnic. Svet je sklenjen in omejen. Takšna je bila stoletja prevladujoča podoba vesolja, ki je še v 16. stoletju veljala za skoraj nedotakljivo resnico.
Tedaj je nastopil Giordano Bruno in razprl osupljivo vizijo, ki je segala daleč onkraj njenih meja:
- Zvezde so oddaljena sonca, okoli katerih krožijo drugi planeti.
- Zemlja in Sonce nista središče vesolja. Vesolje je neskončno in v njem je nešteto svetov.
- Nebesna telesa so živa in oduševljena. Zemlja, Sonce in zvezde imajo po njegovem učenju lastno notranje načelo gibanja; naravo prežemata um in duša sveta.
- Življenje pripada sami naravi vesolja. Celota je prežeta z ustvarjalno močjo, ki poraja vedno nove oblike bivanja.
- Tudi drugi svetovi porajajo življenje, kakor ga poraja Zemlja – življenje, ki ima lahko drugačne oblike od nam poznanih.
Te drzne zamisli je razvijal brez teleskopskih opazovanj in eksperimentalnih dokazov. Opiral se je na filozofski razmislek, stara učenja in notranje vpoglede. Razum, intuicija in ustvarjalna domišljija so bili njegova orodja raziskovanja resničnosti.
Nekatere njegove zamisli so dobile znanstveno potrditev šele stoletja pozneje: prvi planet okoli Soncu podobne zvezde so potrdili leta 1995, v 21. stoletju pa so odkrili tisoče drugih. Življenje zunaj Zemlje in neskončnost vesolja ostajata odprti vprašanji, vizija oduševljenih nebesnih teles pa pripada njegovemu filozofskemu in mističnemu učenju.
Filozof, mistik in neustrašen iskalec resnice je za svoja prepričanja zastavil življenje. Po dolgih letih ječe in inkvizicijskega procesa se jim nazadnje ni hotel odpovedati. Leta 1600 je bil v Rimu sežgan na grmadi.
Vabljeni na predavanje o živem vesolju Giordana Bruna, drugačnih poteh spoznavanja in pogumu človeka, ki je ostal zvest svoji misli tudi pred grožnjo smrti.
