Poletje je za nas ponavadi pomenilo premor od rednih aktivnosti in predavanj. Bil je čas, v katerem smo se družili sproščeno, ali počitnikovali na morju. A letos je za manjšo ekipo naših članov poletje pomenilo vrhunec sezone. Šest filozofov-atletov se je 29. julija odpravilo v Grčijo na 3. mednarodne prostovoljske Olimpijske igre.
Naša reprezentanca je dobro polovico leta pridno trenirala in urila svoje spretnosti v različnih atletskih disciplinah in ekipnih športih. Naš cilj je bila Olimpija – zibelka antičnih iger, kjer smo med akropolitanci iz vsega sveta od 1. do 9. avgusta zastopali slovenske barve.

Prizorišče je bila moderna Olimpijska akademija, ki stoji v neposredni bližini antičnega najdišča. Po prihodu tja smo nekaj dni namenili privajanju in miselnim pripravam na tekmovanje, nato je šlo zares. Kmalu po slovesni otvoritvi olimpijade so igrišča, bazen ter atletski stadion preplavili tekmovalna vnema športnikov in bučni vzkliki navijačev.

Urnik tekmovanj je skozi ves teden prepletal tekmovanja različnih disciplin. Vzdušje je skozi teden naraščalo v valovih: od vznemirljivih kvalifikacij do dramatičnega finala, z vsako podeljeno medaljo, vsakim bojevitim nastopom, a predvsem – ob vsake srčnem dejanju, ki je izražalo olimpijske vrednote: spoštovanje, pogum, odličnost.

Iger se je udeležilo več kot 500 športnikov Nove akropole iz vseh koncev sveta. Paleta sposobnosti je bila široka, a povezoval nas je pravi olimpijski duh. Privabljali smo ga z zavednajem, da je največja tekma odvija v nas samih. V borbi za zmago smo presegli naše dvome in strahove, kajti uspeh je bil zoperstaviti se tej notranji preizkušnji. Rivali na stezi so postali prijatelji na tribuni, od katerih smo se stežka poslovili in si obljubili, da se vrnemo hitrejši, močnejši, z višjimi cilji kot doslej.