Letošnji avgust v Sloveniji je zaznamovalo obilno deževje, ki je privedlo do hudih poplav, te pa so prizadele področja ob vodotokih v velikem delu države. Bili smo priča zares uničujoči moči narave, katero smo lahko le nemočno opazovali.  

Reke so odnašale ceste, nabrežja ter avtomobile, a najhuje je doletelo tiste, ki so čez noč ostali brez domov. V krizi so se ustrezno odzvale pristojne reševalne službe in zavarovale prebivalce v nevarnosti.   

V naslednjih dneh je sledilo vrednotenje škode in obsega pustošenja rek. Zahteve po vzpostavitvi nujnih prometnih povezav in dostavi osnovnih dobrin za življenje so bile velike. Poleg naše vojske, reševalcev in gasilcev, je bila ključna pomoč iz drugih držav, prostor pa se je pojavil tudi za solidarnost prostovoljcev, ki so z zbiranjem sredstev in udeležbi na delovnih akcijah izkazali veliko mero skrbi za prizadeta območja. 

Na potrebe po oskrbi in pomoči smo se odzvali tudi Akropolitanci ter posodili svoje roke, lopate in vedra na več delovnih akcijah. Podali smo se v Savinjsko in Koroško regijo, kjer smo pomagali predvsem pri čiščenju mulja iz kleti in dvorišč, odstranjevanju naplavin in smeti iz struge ali nabrežij. Med drugim smo poskušali prinesti vedrino in sočutje, kar je bilo morda še bolj potrebno kot naše roke. O hvaležnosti in veri v človečnost je po končanem delu pričal močan stisk roke in pogled v par ganjenih oči.