Tolažba filozofije je nastala v ječi. Besede so bile na pergament napisane s premrlimi rokami, s stilusom, v  vlažni temi. Po krivem obsojeni Boetij v soju sveče toži nad storjeno krivico in neusmiljeno usodo. Toda, ko v njegov um vstopi Filozofija, hladne stene počasi izginejo. Boetij v duhu zagleda žensko, ki ga v pogovoru počasi, a vztrajno vodi v globino njegove zavesti in duha. S pomočjo dialoga in filozofskega razmisleka, ga Filozofija poskuša ozdraviti obupa, odgovoriti na vprašanje “Zakaj se mi dogaja, kar se mi dogaja?” Uči ga z logičnim sklepanjem. Spominja ga na lastna prepričanja, ki jih je pozabil zaradi nesreče in tegob. Boetij pri tem ne najde samo pozabljenih prepričanj, ampak znova odkrije svoj notranji jaz, svojo nesmrtno dušo. Spominja ga na stvari, ki so lastne njemu samemu in ki mu jih nihče ne more vzeti. Obrne ga v notranjost, kjer prebiva resnična sreča. Spominja ga na pomen odgovornosti in poštenosti in s tem na etiko ter sobivanje – naš odnos do soljudi.

V sredo 31. 5. 2023 smo se v Novi Akropoliv Mariboru zbrali na Literarnem krogu, kjer smo se poglobili v ideje iz  1500 let starega dela podelili svoje poglede, razmišljanja.