13. rojstni dan Nove Akropole Maribor
Če se počutimo utrujeni ob besedah, da nam čas beži, je čas, da ga prenehamo loviti. Kajti čas teče skozi mesta in podeželja, čez stvari in ljudi enako hitro. Teče tudi skozi nas in prinaša preizkušnje, (ne)srečna naključja in občasno nove obraze.
Čas je naenkrat prinesel tudi dan 13. obletnice delovanja mariborske podružnice Nove Akropole. Obeležili smo ga z družabnim pohodom na vrh mariborskega acropolisa, na katerem so se pridružili tudi prijatelji iz Ljubljane. Najvišjo točko Mariborskega Pohorja smo dosegli ob Luninem vzhodu. Razgled na svetlikajoče mesto nas je navdihnil za razmislek o pogledu z višine, od koder se vidi razkošna kulisa pokrajine in glavno prizorišče – stavbe in ulice, kjer se odvijajo vsakodnevne drame in komedije našega življenja. A od zgoraj velike težave izgledajo majhne in vse se zdi, da je na svojem mestu z razlogom.
Povratek v dolino so nekateri opravili peš, drugi z gondolo, mlajši člani pa so se s snežnimi lopatkami podali na nadvse zabaven spust po progi. Odprava se je nato ponovno združila v prijetnem gostišču, kjer smo se okrepčali, zapeli ter obudili spomine na lepe trenutke preteklega leta.
Ko čas prinese radost, si želimo, da bi ga lahko zaustavili z rokami, a se vselej spretno izmuzne med prsti. Ko pa se ozremo na pretekle dni, si želimo, da bi doživetja lepše shranili v našem srcu. Zato ga odprimo danes in dopustimo, da bije v ritmu s časom, ki ga lahko doživljamo ta trenutek.