Sonata Appasionata
L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 23 v f molu, op. 57
1. Allegro assai – Piu allegro
2. Andante con moto
3. Allegro ma non troppo – Presto
Leta 1804 je Beethoven preživljal poletje v vasi severno od Dunaja in pisal dve klavirski sonati – op. 54 in op. 57. Kot mu je bilo v navadi, je hodil na dolge sprehode v naravo. Enega izmed sprehodov se je spominjal njegov učenec Ries:
“Na poti sva tako zašla, da se nisva vrnila tja do osme ure. Po poti si je mrmral, še bolj pogosto pa že bolj tulil, ne da bi zapel kakšno določeno melodijo. Ko sem ga vprašal, kaj si mrmra, je odvrnil: “Porodila se mi je tema zadnjega stavka sonate.” Ko sva vstopila v sobo, je stopil do klavirja, brez da bi snel svoj klobuk. Usedel sem se v kotu in kmalu je pozabil name. Vihral je vsaj eno uro skozi prelep finale sonate. Končno je vstal, bil presenečen, da sem bil še tam in rekel: “Danes te ne morem poučevati, postoriti moram nekaj dela.”