Članki

Po zgledu mita o Tezeju naj bi Tristan simbolno ponazarjal človeka, Izolda pa dušo. Zato naj bi med obema, še preden izpijeta napoj, vladala ljubezen in harmonija. Toda zaradi življenjskih okoliščin človek pozabi na svojo dušo.

Čeprav veliko vemo o umetnosti, filozofiji, matematiki in drugih znanostih starodavne Grčije, zibelke kulture in civilizacije Zahoda, je v globini časa skrito srce stare Grčije, iz katerega se je rodilo, vse kar vemo o tej kulturi. To so Misteriji.

Ozračje duhovne disharmonije in močno zanimanje za vzhodna učenja ter veščino vedeževanja sta povzročila skoraj neverjeten razmah I Chinga na Zahodu. Ni pa prišlo do resničnega razumevanja njegovih naukov.

Bardo Thödol je eno najstarejših znanih besedil v tibetanskem jeziku. Njegov avtor je indijski učitelj Padmasambhava, imenovan ”Veliki guru Bardo Thödola”, ki je prvi na Tibetu učil budistično doktrino.

To je starodavna človeška potreba po premagovanju meja, hrepenenje po nesmrtnosti in vrnitvi v stanje prvotne čistosti, izvorne enosti in povezanosti človeškega z božanskim.

Življenje vsakega človeka je polno simbolov. Naj se jih zaveda ali ne, naj jih razume ali ne, predmetom, dogodkom in oblikam, s katermi se srečuje, pridaje določen pomen …

Legenda o Kralju Arturju je od nekdaj vznemirjala človeka zahodne civilizacije. Gre za poglavitni novoveški mit, ki je predstavljal temeljni vzorec kulturne socializacije evropske družbe po antičnem obdobju.

Vse stare civilizacije govorijo o dvojni naravi človeka – zemeljski in nebeški oziroma animalni in božanski. Človek je bitje, ki deluje na zemlji, v pojavnem svetu, njegove korenine pa so na nebu, v večnosti. Zato živi med dvema skrajnostima – med svojo nižjo in višjo naravo.

Vsa starodavna ljudstva so imela nekakšno »institucijo« za razkrivanje skrivnosti, ki jih prinaša prihodnost, ali pa tistih, ki so jim pomagale bolje razumeti sedanjost. Rim pri tem ni bil izjema.