Zanimivosti

Japonski vrtovi so tradicionalni vrtovi, ki ponazarjajo miniaturne idealizirane krajine, pogosto na zelo abstrakten in stiliziran način. Glede na namembnost lahko govorimo o dveh vrstah japonskega vrta. Prva vrsta so vrtovi za oddih in estetski užitek – sem je spadala večina cesarskih in plemiških vrtov. Vrtovi budističnih templjev pa so bili za razliko od teh […]

Meduza z latinskim imenom turritopsis nutricula ali po novi razvrstitvi turritopsis dohrnii je pokazala izjemno sposobnost obnavljanja celic v težkih okoliščinah. Pogosto se pošalimo, da imajo mačke devet življenj. Vendar obstaja vrsta meduze, pri kateri so znanstveniki opazili sposobnost, da v kriznem položaju povrne svoje celice v njihovo najzgodnejšo fazo, nato pa te ponovno zrastejo.

Ali ste vedeli, da kompas ne kaže vedno na sever niti ves čas enako? Natančneje, ne kaže proti geografskemu severnem polu. Težava je v tem, da običajno ne ločimo med geografskima in magnetnima poloma Zemlje. Geografska pola sta točki na osi vrtenja Zemlje, med njima je 180 kotnih stopinj in sta znana kot severni in

Ljudje so od nekdaj veliko pozornost posvečali dogajanju na nebu, kar je bilo običajno precej poudarjeno pri različnih starejših civilizacijah. Te so menile, da dogajanje v univerzumu vpliva tudi na dogajanja na Zemlji, saj je sama del univerzuma, gibanje na nebu pa naj bi posledično vplivalo tudi na nas ljudi. Posamezna ljudstva so bila posebej

Videti je, da je imel morjeplovec Piri Reis v 15. stoletju na voljo vsaj 6000 let stare pomorske karte. Kdo je takrat lahko obplul Atlantik vse do Antartike, da je vse to izrisal? Ameriko smo odkrili v 15. stoletju, Antartiko pa šele v 19. … Piri Reis je živel približno med letoma 1465 in 1554.

Eno leto je čas, ki ga potrebuje Zemlja, da obkroži Sonce. Sliši se enostavno, vendar to ni povsem tako. Zemlja namreč ne potuje po poti, ki bi se vračala na začetno točko. Kako torej vemo, kdaj se leto začne in kdaj konča? Zaplete se zato, ker Zemljino gibanje glede na Sonce še zdaleč ni enostavno.

Dolgo je vladalo prepričanje, da med sanjarjenjem različni deli naših možganov preprosto prenehajo delovati in da so takrat možgani precej manj aktivni. Zadnja leta pa znanstveniki ugotavljajo, da to ne drži. Tudi kadar naša pozornost ni usmerjena, je v naših možganih še vedno polno življenja. Le aktivirajo se druga področja, ki so jih poimenovali “omrežje

O stvareh, ki jih še vedno ne poznamo, ne znamo previdno molčati, temveč raje postavljamo dogmatične hipoteze ali trditve. Tak pristop večine ljudi izhaja iz potrebe po iskanju, v katerem postavljamo nove teorije, ki jih je še treba raziskati, ali pa iz potrebe po gotovosti, češ “saj že vemo to, kar moramo”, in tako imamo