Sončni veter in magnetni ščit

Sonce je ”srce” našega sončnega sistema, ki pomembno vpliva na vse planete v njem. Med drugim omogoča življenje na Zemlji, vendar pa predstavlja tudi določeno nevarnost. V Soncu namreč poteka jedrsko zlitje vodikovih jeder v helij, pri čemer se sprošča ogromno energije, ki jo Sonce ”bruha” v medplanetarni prostor. Posledica tega je sončni veter, s katerim Sonce stalno ”bombardira” naš planet, vendar nas pred njim na srečo ščiti čudoviti izum narave – magnetno polje.

Sončni veter je plazma energetsko nabitih delcev, sestavljena pretežno iz elektronov in protonov, ki s povprečno hitrostjo 400 km/s drvi proti Zemlji. Približno 10 Zemljinih polmerov od njenega središča trči ob njen magnetni ščit, ki je zelo učinkovit, saj prepusti le okrog 0,1 % energije sončnega vetra.

Polarni sij in magnetne nevihte

Magnetni zaščit je šibkejši na obeh zemeljskih polih, zato lahko pride do zanimivih pojavov, kot je polarni sij. Slednji nastane tako, da delci iz sončnega vetra, ujeti v zemeljsko magnetno polje, reagirajo s kisikom in dušikom v atmosferi, pri čemer nastane svetloba različnih barv.

Polarni sij se pojavlja predvsem med magnetnimi nevihtami. Te so posledica povečane sončne aktivnosti, zaradi katere se pritisk sončnih vetrov na Zemljino magnetno polje poveča. Magnetne nevihte lahko povzročijo tudi motnje v električnem, komunikacijskem omrežju, pri prenosu satelitskih signalov in v navigaciji.

Nepojasnjen vzrok magnetnega polja

Znanstveniki dejanskega vzroka za nastanek magnetnega polja Zemlje ne poznajo, čeprav ga skušajo razložiti z različnimi teorijami. Tudi Einstein je izvor magnetnega polja označil kot enega od petih najpomembnejših problemov, ki jih fizika še ni razrešila.

Vendar pa ne glede na to, da veliko skrivnosti v zvezi z magnetnim poljem ostaja nepojasnjenih, je njegov pojav vseeno še nov del sestavljanke, ki dokazuje, da je narava naravnost fantastično urejena.