Spodnji dialogi so del znamenitega sklopa dialogov z naslovom Vprašanja kralja Milinde ali Milindapanha.

Pogovor poteka med učenim modrecem Nagaseno in Menandrom Soterjem I., ki je živel v 2. stol. pr. n. št.. in ki je v Indiji poznan kot Milinda.

Milinda je vladal Grško-indijskemu kraljestvu na področju današnjega Pakistana. Že samo poimenovanje Grško-indijsko kraljestvo govori o prežemanju grške in indijske tradicije. Glede na stare budistične zapise je Budov nauk pri Grkih pristal na plodnih tleh, čeprav je pri kralju Milindi izzval celo vrsto nejasnosti. Budistični viri navajajo, da je Milinda neprestano postavljal različna vprašanja, vendar nikoli ni bil zadovoljen z danimi odgovori. Menihi so naposled težavo rešili tako, da so učenega Nagaseno zaprosili za odgovore na vprašanja kralja Milinde.

Tako je prišlo do pogovora med kraljem in budističnim modrecem. Čeprav Milindo budizem zelo zanima, je precej nezaupljiv, zato za vse išče razumsko pojasnitev in trdne dokaze. Toda Nagasena je izkušen in moder menih ter zelo vešč sogovorec, ki s primernimi besedami in z lahkoto daje odgovore, tako da Milinda po dolgi razpravi popolnoma sprejme Budov nauk.

***

Pogovor med modreci in pogovor med kralji

Kralj je dejal: Prečastiti gospod, ali se želite pogovarjati z menoj?

– Če se vaše veličanstvo želi pogovarjati kot učen človek (pandit), se bom pogovarjal z vami, če pa se želi pogovarjati kot kralj, se ne bom pogovarjal z vami.

– In kako se pogovarjajo učeni ljudje?

– Kadar razpravljajo učeni, veličanstvo, takrat predstavijo svoje mišljenje, če pa se izkaže, da eden ali drugi nima prav, priznasvojo zmoto; nato sogovorniki odkrivajo razlike v stališčih, pri čemer ni jeze. Tako se pogovarjajo modreci, veličanstvo.

– In ko se pogovarjajo kralji, prečastiti Nagasena?

– Ko kralj, veličanstvo, o nečem razpravlja in predstavi svoj pogled, je lahko tisti, ki se z njim ne strinja, kaznovan. Tako se pogovarjajo kralji, veličanstvo.

– Razumem. Z vami se bom pogovarjal v jeziku učenih, prečastiti, in ne v jeziku kraljev. Naj prečastiti nima nobenih zadržkov – tako kot se pogovarja z menihi, učenci, posvetnimi ljudmi in s samostanskimi služabniki, tako naj se brez zadržkov in strahu pogovarja tudi z menoj.

– Dobro, veličanstvo! je Nagasena hvaležno odvrnil.

Kralj je dejal: Nagasena, vprašal vas bom.

– Vprašajte, veličanstvo.

– Vprašal sem vas, prečastiti.

– Odgovoril sem vam, veličanstvo.

– Kaj ste odgovorili, prečastiti?

– Kaj ste vprašali, veličanstvo?

Vprašanje o vrlinah

Kralj je dejal: Prečastiti Nagasena, kaj ste mislili, ko ste nemalo prej dejali: “In zaradi vseh zmožnosti (indrija)?” Katere zmožnosti so to?

– Veličanstvo, to so: vrlina (šila), vera (saddha), vztrajnost (virja), budnost(sati) in zbranost (samadhi).

– Vrlina je temelj vseh človekovih zmožnosti, veličanstvo. Je temelj sedmih pogojev za arhata – samokontrole, raziskovanja Dhamme, vztrajnosti, radosti, miru, meditacije in notranje trdnosti; je temelj Poti, štirih vrst pravilnega napora, štirih izrednih moči, štirih stopenj ekstaze, osmih oblik duhovne osvoboditve, štirih načinov koncentracije in osmih načinov kontemplacije. Za vsako posamezno našteto zmožnost in za vse skupaj je temelj vrlina. Tistemu, ki gradi na tem temelju, o kralj, se te zmožnosti ne bodo zmanjšale.

– Pojasnite mi to s primerom.

– Tako kot vsem rastlinam in živali, ki živijo na zemlji, ta zemlja nudi temelj in oporo, kajti na njej rastejo, se razvijajo in zorijo, ima tudi tisti, ki je predan, vrlino, in s pomočjo vrlin razvija pet zmožnosti – vero, vztrajnost, budnost, zbranost in modrost.

– Povejte mi še kakšen primer.

– Tako kot akrobat, ki želi pokazati svojo veščino, najprej poskrbi, da nekdo prekoplje zemljo, odstrani vse kamenje in koščke keramike, jo poravna, in šele nato na mehki podlagi pokaže svojo veščino, tako tudi tisti, ki je predan, najprej razvije vrline, ki so njegov temelj in opora. S pomočjo vrline zatem razvija pet zmožnosti: vero, vztrajnost, budnost, zbranost in modrost. Kajti tudi Blagoslovljeni1 je dejal, da tisti, ki je za seboj pustil posvetno življenje, v sebi razvija pet moralnih moči, s pomočjo vrline in na temelju vrline …

Moder človek, ki ima za temelj vrline,
Lahko razvija zbranost in modrost;
Samo menih, ki je inteligenten in vztrajen
Lahko razvozla ta vozel.

To je temelj, tako kot je zemlja temelj za živa bitja,
To je izvor rasti in koristnega razvoja,
To je začetek nauka, ki ga učijo Zmagovalci,
Vrline so resnično največji izvor sreče.

– Modro povedano, prečastiti Nagasena!

Vera (saddha) umirja in spodbuja

Kralj je vprašal: Prečastiti Nagasena, kaj je značilnost vere?

– Veličanstvo, za vero je značilno, da človeka umirja in spodbuja.

– Kako vera človeka umirja, prečastiti?

– Ko obstaja vera, veličanstvo, izginejo vse mentalne ovire, ko pa so misli brez ovir, postanejo jasne, čiste in mirne. Na ta način, veličanstvo, vera človeka umirja. Ko v srcu obstaja vera, veličanstvo, z njo lahko obvladujemo pet ovir – slo, zlonamernost, umsko lenobo, duševni ponos in dvome – srce, ki se osvobodi teh ovir, postane čisto, mirno in neskaljeno.

– Kako pa vera spodbuja človeka, prečastiti?

– Ko pri drugih vidi, da so njihove misli svobodne, tudi sam želi doseči sveto življenje.

– Pojasnite mi to s primerom.

– Veličanstvo, zamislite si nevihto nad gorskimi vrhovi, zamislite si, da pada močan dež. Voda dežja, ki pada na vrhove in teče po strmini navzdol, najprej napolni vse jame, razpoke in jarke na pobočjih, nato se zliva v rečno strugo in ga napolni do te mere, da reka preplavi bregove. Na breg pride množica ljudi, ki bi želeli prečkati reko, vendar zaradi poplave ne vedo, kako globoka in široka je, zato neodločni in prestrašeni čakajo. Ko pa do brega pride nekdo, ki dobro pozna svoje moči in preide na drugi breg. Ko ljudje vidijo, da je varno prispel na drugi breg, bodo tudi sami poskušali enako. Tako tudi tisti, veličanstvo, ki se je odločil, da bo za seboj pustil posvetno življenje, z vero skuša doseči višje. Kajti Blagoslovljeni1 je v Samjutta Nikaji dejal:

Kdor ima vero, prečka reko,
S pozornostjo prečka morje,
Z vztrajnostjo premaga bolečino,
Z modrostjo se osvobaja od napak.

– Modro povedano, prečastiti Nagasena!

Vztrajnost ohranja naše notranje zmožnosti

Kralj je vprašal: Kaj je značilnost vztrajnosti?

– Za vztrajnost je značilno, da ohranja in utrjuje naše zmožnosti, Veličanstvo. Niti ena od zmožnosti, ki jih vztrajno razvijamo, ne izgine in se ne izgubi.

– Pojasnite mi to s primerom.

– Tako kot človek z lesenimi tramovi podpira hišo, da se ne zruši, tako tudi vztrajnost ohranja in utrjuje naše notranje zmožnosti, da ne propadejo in izginejo. Tako niti ena od zmožnosti, ki jih vztrajno razvijamo, ne izgine in se ne izgubi.

– Modro povedano, prečastiti Nagasena!

Budnosti nič ne uide

Kralj je vprašal: Prečastiti Nagasena, kaj je značilnost budnosti?

– Ko je prisotna budnost, veličanstvo, tistemu, ki je predan, nič ne uide. Tak človek natanko razločuje med koristnimi in nekoristnimi mentalnimi stanji, pravilnimi in nepravilnimi, nizkimi in plemenitimi, temnimi in svetlimi ter popolnimi in nepopolnimi … Zato je za budnost značilno, da ji nič ne uide.

Zbranost je najpomembnejša

Kralj je dejal: Kaj je značilnost zbranosti, prečastiti Nagasena?

– Zbranost je najpomembnejša notranja zmožnost, veličanstvo, saj vodi in usmerja vse druge zmožnosti. Vse naše zmožnosti namreč težijo k zbranosti, usmerjene so k zbranosti, stremijo k zbranosti.

– Pojasnite mi to s primerom.

– Tako kot se strešniki dvigujejo proti vrhu strehe, se mu priklanjajo in spajajo na slemenu, ki je najvišje, tako tudi vse naše zmožnosti, veličanstvo, težijo k zbranosti in se opirajo na zbranost.

– Povejte mi še en primer.

– Tako kot kralj, ki se s svojimi šestimi četami odpravi na bojno polje, zapoveduje, vodi in usmerja svoje slone, konjenike, bojne vozove in vojščake, tako tudi zbranost vodi in usmerja vse naše zmožnosti. Gospod2 je prav tako dejal: Menihi, razvijajte zbranost! Kajti kdor je zbran, pozna stvari takšne, kakršne so.

– Modro povedano, prečastiti Nagasena!

Modrost vnaša jasnost

Kralj je vprašal: Kaj pa je značilnost modrosti, prečastiti Nagasena?

– Že prej sem dejal, Veličanstvo, da je za modrost značilno to, da odvrača od napak, poleg tega pa ji je lastno še to, da vnaša jasnost.

– Toda v kakšnem smislu je za modrost značilno, da vnaša jasnost?

– Ko je prisotna modrost, izgine vsa tema neznanja, pojavi se svetloba jasnega razumevanja in svetloba modrosti osvetljuje plemenite resnice, katere lahko jasno razpozna tisti, ki je predan. Takrat tisti, ki je predan, pravilno razume minljivost, neprijetnost in brezosebnost pojavnega sveta.

– Pojasnite mi to s primerom.

– Zamislite si človeka, ki s svetilko v roki vstopi v temno hišo. Ko na sredo hiše postavi svetilko, izgine vsa tema in pojavi se svetloba, ki osvetljuje vse predmete v hiši, zato jih lahko jasno razloči. Enako je tudi z modrostjo, ki odganja vsakršno temo neznanja, in pojavi se svetloba jasnega razumevanja, svetloba modrosti osvetljuje plemenite resnice, tisti, ki je predan, pa jih lahko jasno razpozna. In tedaj tisti, ki je predan, pravilno razume minljivost, neprijetnost in brezosebnost pojavnega sveta. Zato je, veličanstvo, za modrost značilno, da vnaša jasnost.

– Modro povedano, prečastiti Nagasena!

Skupni cilj

Kralj je vprašal: Prečastiti Nagasena, naštete človekove zmožnosti se med seboj zelo razlikujejo. Ali imajo kljub temu kakšen skupni cilj?

– Da, veličanstvo, te zmožnosti imajo skupni cilj, čeprav se razlikujejo – vse namreč odvračajo od napak.

– Pojasnite mi to s primerom.

-Tako kot raznotera vojska, sestavljena iz slonov, konjenice, bojnih vozov in vojščakov doseže skupni cilj tako, da na bojnem polju premaga nasprotnike, tudi vse te različne zmožnosti dosežejo skupni cilj tako, da odklanjajo napake.

– Modro povedano, prečastiti Nagasena!

______________________

1Buda – Pogosto so z nazivom “Blagoslovljeni” naslavljali Budo

2Buda