Slovenija

Slovenija

V svojem telesu nismo sami

V svojem telesu nismo sami

vsvojemtelesu1Mikroorganizmi – bakterije, virusi so nam dobro poznani kot sovražniki našega telesa. Veljajo za vsiljivce, ki povzročajo bolezni in katerih se moramo po svojih najboljših močeh obvarovati.

Kaj pa, če bi izvedeli, da pravzaprav ves čas živimo v sožitju s temi malimi organizmi? Da živijo v notranjosti in na površju našega telesa? In da je to povsem naravno stanje? Ne le to – celic različnih mikroorganizmov je v človeškem telesu številčno 10-krat več od človeških celic!

Vsakdo se bo ob tem najbrž vprašal: “Kako jih je lahko toliko? Saj to bi vendar pomenilo, da mi odsev v ogledalu prikazuje le skupek mikroorganizmov!” No, upoštevati je treba, da so mikroorganizmi zelo majhni. So veliko manjši od človeške celice, tj. približno 100-krat. Največ jih prebiva v naših prebavilih – tam naj bi jih bilo kar 160 različnih vrst! Veliko pa jih je tudi na površju kože.

Kako nam koristijo?

Nikakor ne smemo razumeti, da imamo v telesu male zajedavce, ki se okoriščajo z nami! Ne, odnos med človekom in mikroorganizmi nikakor ni parazitski – mikroorganizmi, ki živijo v nas, so nujni za naš obstoj!

Mikroorganizmi, bakterije v črevesju tvorijo naravno floro. Tam opravljajo vrsto življenjsko pomembnih funkcij: vzdržujejo pravilno kislinsko ravnotežje, sintetizirajo življenjsko pomembne vitamine, nevtralizirajo toksine, razgrajujejo molekule hrane, ki jih prebavni encimi ne morejo … Mikroorganizmi sodelujejo tudi pri obrambi telesa pred t.i. “slabimi” bakterijami, tistimi, ki nam lahko škodujejo, tako da preprečujejo njihovo nastanitev!

Poznamo sicer bakterijske okužbe, ki jih povzročajo patogene bakterije in lahko pripeljejo do resnih bolezni. Vendar je to le ena plat medalje! Na splošno je neškodljivih mikroorganizmov v naravi mnogo več kot škodljivih. Med njimi se stalno vzpostavlja potrebno ravnotežje, kar omogoča življenje.

Kako živeti v sožitju?

vsvojemtelesu2Nekateri znanstveniki opisujejo bivanje številnih vrst mikroorganizmov v človeškem telesu kot ekosisteme, podobne živalskim in rastlinskim. Kot so ti ekosistemi del velikega organizma – Zemlje, tako so tudi kolonije mikrobov del velikega organizma – človeka.

Tudi zaradi teh mikroorganizmov moramo skrbeti, da živimo in se prehranjujemo zdravo, kajti takrat delujejo nam v prid. Ko pa je zaradi nepravilne prehrane, pomanjkljive higiene ali stresnih psihičnih dejavnikov telesno stanje zunaj ravnovesja, takrat nam lahko tudi kakšno zagodejo.

Naš odnos do mikroorganizmov je razviden iz naše zagnane uporabe dezinfekcijskih sredstev, čistil, mil in pretiranega uživanja antibiotikov. Toda če so kolonije mikroorganizmov znotraj nas kot ekosistemi in če skrbijo za naše zdravje, potem moramo nekoliko spremeniti ta odnos. Naš dosedanji odnos bi lahko primerjali z obdelovanjem vrtička z buldožerji in pesticidi. Morda pa bi ga lahko začeli obdelovati bolj z občutkom …

Po takem premisleku lahko vidimo, da smo veliko bolj odvisni od narave in povezani z njo, kot morda mislimo. Prebivamo v nekem življenjskem prostoru, hkrati pa tudi nudimo življenjski prostor. Gradijo nas isti elementi kot vso naravo. V nas veljajo isti zakoni kot povsod v naravi.