Utrujenost

Utrujenost

Kadar se kakšne počitnice končajo in nameravamo znova začeti z vsakodnevnimi obveznostmi, našo zavest znova preplavijo težave, za katere smo mislili, da smo jih ob odhodu zakopali.

Eno od takih težav lahko povzamemo z besedo, ki jo čedalje pogosteje slišimo iz ust ljudi – utrujenost.

Utruja delo, utruja študij, utrujajo tudi nakopane obveznosti, tisoče dolžnosti, za katere smo odgovorni, utrujajo težave, ki jih ne znamo rešiti … Kot da nam počitnice sploh niso koristile, kot da ob sami pomisli na to, kar nas čaka, počitka, ki je trajal malo ali veliko dni, sploh ni bilo.

noge3Toda ali se zares znamo spočiti? Ali pa je za nas počitek to, da delamo malo ali ne delamo ničesar, da ne razmišljamo, da postanemo nekdo drug, kot smo v preostalem delu leta.

Tako se očitno ne spočijemo. Tako le za kratko pobegnemo pred stvarmi, ki nas ob vrnitvi počakajo in nas znova utrujajo. Pademo v kremplje tesnobe in se čutimo ujete v resnične ali namišljene težave, ki nam jih je prineslo življenje. Utrujajo nas dolžnosti in celo pravice, ki jih pogosto ne znamo izkoristiti in za katere niti ne vemo, kaj zajemajo.

Preostane nam le, da nas pogoltne vrtinec, medtem ko nestrpno pričakujemo, da minejo meseci in napočijo naslednje počitnice. Mislimo, da bodo te boljše, da se bomo lahko med njimi resnično spočili.

Toda leto za letom se ponavlja ista zgodba.

Kot so nas učili že stoični filozofi – težava je v nas in ne zunaj nas.

Ni mogoče odpotovati in se umakniti od običajnih skrbi, kajti te bomo vedno vzeli s svojim kovčkom. Tedaj nič ne pomaga, če odpotujemo daleč ali če damo možgane na pašo. Sami sebe spreminjamo v lastne sovražnike in povzročamo utrujenost, ki nas teži. Rešitev ni v tem, da zamenjamo kraj ali da se odpravimo na takšne počitnice, med katerimi nismo dejavni in ne uporabljamo inteligence.

Zakaj smo tako utrujeni? Načeloma zato, ker moramo opraviti preveč stvari v času, ki se nam zdi neizprosno kratek. Toda kot filozofi moramo analizirati resnično pomembnost številnih stvari, ki nas utrujajo. Ali si zares vse zaslužijo glavno mesto? Ali ni mogoče razločiti med stvarmi, ki so zares vredne, tistimi, ki so manj vredne, in tistimi, ki to sploh niso?

Takšen razmislek bo zagotovo prinesel odgovore, ki nam bodo stvari razjasnili, da bi lahko odpravili utrujenost, ki nas ovija kakor nepredirna megla.

Najverjetneje bomo odkrili, da nas stvari ne utrujajo zaradi količine, temveč zaradi nesmiselnosti – ker delamo številne stvari, ki ne vodijo nikamor; ker neprestano letamo naokoli, ne da bi vedeli, kam; ker nismo določili ciljev – če pa smo jih, hrepenimo po tistih, ki jih ni mogoče uresničiti.

Tako notranji človek umre, ker ga zaduši nesmiseln, kompleksen in izčrpavajoč konstrukt, ki smo ga zgradili zaradi lastne varnosti in zaščite ter osebnostnega razvoja.

Toda nekoristno je tako ščititi svoj jaz, da ga na koncu izgubimo. Nesmiselnost uničuje notranjega človeka, ki ga vsi nosimo v sebi in ki potrebuje odprta okna, da bi se lahko izrazil. Nesmiselnost nas utruja, jemlje nam pogum, ne da nam živeti, se spočiti, potem ko se utrudimo, ker ima svoj posebni ritem nenasitne norosti.

Nekaj zraka in svetlobe oziroma nekaj zdravih spoznanj bo izvrtalo luknjo v naš vedno prisotni jaz in utrujenost bo nenadoma odstopila mesto harmoniji, v kateri prostor, čas in energija delujejo v skladu z večnim in bistvenim delom nas samih.

Avtorica:

Kadar se kakšne počitnice končajo in nameravamo znova začeti z vsakodnevnimi obveznostmi, našo zavest znova preplavijo težave, za katere smo mislili, da smo jih ob odhodu zakopali.

Eno od takih težav lahko povzamemo z besedo, ki jo čedalje pogosteje slišimo iz ust ljudi – utrujenost.

Utruja delo, utruja študij, utrujajo tudi nakopane obveznosti, tisoče dolžnosti, za katere smo odgovorni, utrujajo težave, ki jih ne znamo rešiti … Kot da nam počitnice sploh niso koristile, kot da ob sami pomisli na to, kar nas čaka, počitka, ki je trajal malo ali veliko dni, sploh ni bilo.

noge3Toda ali se zares znamo spočiti? Ali pa je za nas počitek to, da delamo malo ali ne delamo ničesar, da ne razmišljamo, da postanemo nekdo drug, kot smo v preostalem delu leta.

Tako se očitno ne spočijemo. Tako le za kratko pobegnemo pred stvarmi, ki nas ob vrnitvi počakajo in nas znova utrujajo. Pademo v kremplje tesnobe in se čutimo ujete v resnične ali namišljene težave, ki nam jih je prineslo življenje. Utrujajo nas dolžnosti in celo pravice, ki jih pogosto ne znamo izkoristiti in za katere niti ne vemo, kaj zajemajo.

Preostane nam le, da nas pogoltne vrtinec, medtem ko nestrpno pričakujemo, da minejo meseci in napočijo naslednje počitnice. Mislimo, da bodo te boljše, da se bomo lahko med njimi resnično spočili.

Toda leto za letom se ponavlja ista zgodba.

Kot so nas učili že stoični filozofi – težava je v nas in ne zunaj nas.

Ni mogoče odpotovati in se umakniti od običajnih skrbi, kajti te bomo vedno vzeli s svojim kovčkom. Tedaj nič ne pomaga, če odpotujemo daleč ali če damo možgane na pašo. Sami sebe spreminjamo v lastne sovražnike in povzročamo utrujenost, ki nas teži. Rešitev ni v tem, da zamenjamo kraj ali da se odpravimo na takšne počitnice, med katerimi nismo dejavni in ne uporabljamo inteligence.

Zakaj smo tako utrujeni? Načeloma zato, ker moramo opraviti preveč stvari v času, ki se nam zdi neizprosno kratek. Toda kot filozofi moramo analizirati resnično pomembnost številnih stvari, ki nas utrujajo. Ali si zares vse zaslužijo glavno mesto? Ali ni mogoče razločiti med stvarmi, ki so zares vredne, tistimi, ki so manj vredne, in tistimi, ki to sploh niso?

Takšen razmislek bo zagotovo prinesel odgovore, ki nam bodo stvari razjasnili, da bi lahko odpravili utrujenost, ki nas ovija kakor nepredirna megla.

Najverjetneje bomo odkrili, da nas stvari ne utrujajo zaradi količine, temveč zaradi nesmiselnosti – ker delamo številne stvari, ki ne vodijo nikamor; ker neprestano letamo naokoli, ne da bi vedeli, kam; ker nismo določili ciljev – če pa smo jih, hrepenimo po tistih, ki jih ni mogoče uresničiti.

Tako notranji človek umre, ker ga zaduši nesmiseln, kompleksen in izčrpavajoč konstrukt, ki smo ga zgradili zaradi lastne varnosti in zaščite ter osebnostnega razvoja.

Toda nekoristno je tako ščititi svoj jaz, da ga na koncu izgubimo. Nesmiselnost uničuje notranjega človeka, ki ga vsi nosimo v sebi in ki potrebuje odprta okna, da bi se lahko izrazil. Nesmiselnost nas utruja, jemlje nam pogum, ne da nam živeti, se spočiti, potem ko se utrudimo, ker ima svoj posebni ritem nenasitne norosti.

Nekaj zraka in svetlobe oziroma nekaj zdravih spoznanj bo izvrtalo luknjo v naš vedno prisotni jaz in utrujenost bo nenadoma odstopila mesto harmoniji, v kateri prostor, čas in energija delujejo v skladu z večnim in bistvenim delom nas samih.

Avtorica: Delia Steinberg Guzmán

DrobnaizkušnjaizIndije6

Drobna izkušnja iz Indije, dežele sobivanja različnih duhovnih poti

Mojrazuminjaz2

Moj razum in jaz

bioloskeure5

Biološke ure

Nova Akropola - sport-4-1

Prek športa do najboljših človeških potencialov

patologija-1

Patologija strahu

Nova Akropola - Ogledalo-1

Notranje ogledalo

Nova Akropola - Verjeti-1

Verjeti pomeni ustvarjati

Nova Akropola - custva-1

Čustva in njihov vpliv na naše zdravje

Nova Akropola - diamant-naslovna-1

Diamant – simbol človeških vrlin

Nova Akropola - sanje-1

Kako razlagati sanje

Nova Akropola - sprememba2-1

Hrepenenje po spremembi

Nova Akropola - great-spirit-lakota-1

Modrost Indijancev

Nova Akropola - istock-1

Ječa časa

Nova Akropola - kapljica-vode

Danes sem videla kapljico vode …

Nova Akropola - gledamo-a-ne-vidimo-1

Gledamo, vendar ne vidimo

Nova Akropola - ravnovesje-med-delom-in-zivljenjem-1

Ravnovesje med delom in življenjem

Nova Akropola - kako-nas-ljubezen-priblizuje-popolnosti-1

Kako nas ljubezen približuje popolnosti

Nova Akropola - moji-mladostniski-sportni-izzivi-1

Moji mladostniški športni izzivi

Nova Akropola - ulikses-featured-1

Ulikses – Vrnitev domov

Nova Akropola - potreba-po-viziji-prihodnosti1-1

Potreba po viziji prihodnosti

Nova Akropola - usoda-igra-maje1-1

Usoda – igra Maje

tennyson

Lord Alfred Tennyson

razum featured

Kako pregnati zaskrbljenost

bird-hot-sun

Eklekticizem – iskanje resnice namesto fanatizma

človek in želje

Človek in njegove želje

featured Izobr.

Kriza vzgoje in izobraževanja na Zahodu in vloga filozofije

Nikolaj Rerih - Zaratustra

Nikolaj Konstantinovič Rerih − kratka biografija

uroboros

Notranje zlato alkimistov

stres prednja

Ali moramo živeti v stresu?

Woman Stretching at Sunset

Biti mlad

what-is-after-death

O življenju in smrti

TeslaLaboratory2

Teslov največji izum – on sam (4. del)

tesla A l3

Teslov največji izum – on sam (3. del)

Tesla2

Teslov največji izum – on sam (2. del)

poceti-featured

Znati začeti znova

slikica 1

Bolečina in njeni vzroki

Andrew Garfield

Najboljša kariera: biti idealist

tesla-otrok5 (1)

Teslov največji izum – on sam (1. del)

chavin3

Uganka kulture Chavín

slika jezik

Jezik – vrata v naš notranji svet

drvo

Aktivni filozofiji naproti

alijevrednotruda

Ali je vredno truda?

nafta

V iskanju naravne civilizacije

pomoc1

Jaz in drugi: dejansko ali navidezno razhajanje?

140615_102

Osmislimo naše korake

upor

Zavezanost in svoboda

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Življenje po smrti

Light steps

Čudovita umetnost biti svoj

zonglerji

Trubadurji

ptice

Intervju: Rupert Sheldrake