Psihologija

/Oznaka:Psihologija

Zakaj ne znamo izraziti svojih čustev in misli?

Članki|

Eno številnih protislovij današnjega časa, v katerem vlada hitra in masovna komunikacija, je, da imamo vedno več težav s komunikacijo.

Najtežja izbira

Članki|

Neredko srečujemo ljudi, za katere vsaka izbira predstavlja ne samo težavo, temveč pravo trpljenje. V življenju zelo redko svobodno izbiramo – in to celo v najbolj preprostih vsakodnevnih situacijah – zaradi česar zanemarjamo sposobnost, ki je tako zelo značilna za človeka, a tako slabo izkoriščena, tj. svoboda izbire.

Strah pred osamljenostjo

Članki|

Osamljenost je ena izmed aktualnih, občutljivih in bolečih vprašanj človeške duše. Dotika se vsakega posameznika ne glede na materialni status, intelektualno raven ali izobrazbo.

Strah

Članki|

Verjetno se vsi strinjamo, da je strah neprijeten in da ga neradi čutimo, vendar kljub temu ni človeka, ki ga še ni izkusil. Naj bo strah še tako neprijeten, življenje brez njega bi bilo nemogoče.

Čustvena inteligenca

Članki|

V zadnjih letih psihologi vse pogosteje omenjajo čustveno inteligenco. Prišli so namreč do ugotovitve, da slavni inteligenčni kvocient (IQ) ni merilo za inteligentno obnašanje ali iznajdljivost v vsakdanjih življenjskih situacijah.

O prijateljstvu

Članki|

Celo življenje iščemo pravega, resničnega prijatelja. In tudi če ga najdemo, se iskanje vseeno nikoli ne konča. Kakor iskanje resnice, ki se izmika končni opredelitvi in ki terja, da jo živimo in vedno znova prepoznavamo, kakor iskanje boljšega in popolnejšega lastnega bitja, kakor ponovno iskanje davno izgubljenega in neprecenljivega zaklada - iskanje prijatelja pomeni isto.

Življenje ima vedno smisel

Članki|

Potreba po smislu je v našem času vse izrazitejša. Neizpolnjena potreba po smislu lahko ogrozi človekovo psihično zdravje in povzroči deviantne oblike vedenja, z zanemarjanjem te potrebe pa je načeto tudi zdravje celotne družbe. Viktor E. Frankl (1905–1999), zdravnik in psihiater, je poleg Freuda in Adlerja znan kot utemeljitelj tretje dunajske psihoterapevtske šole. Svoj pristop je poimenoval "logoterapija" ali zdravljenje s smislom.

Naloži več objav