Največji geniji človeštva, od Isaaca Newtona do Alberta Einsteina, so poskušali razrešiti uganko svetlobe, a so nam dali le delne in protislovne odgovore.
Mladi Einstein se je spraševal, kako bi izgledal svetlobni val, če bi potovali vštric z njim, Newton pa se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da lahko karkoli valuje skozi prazen prostor.
Je svetloba valovanje ali tok delcev? Izgleda, da je lahko eno ali drugo, odvisno od načina opazovanja. Če je tako, potem je opazovalec neločljivo povezan z tistim kar opazuje.
Kako je možno, da svetloba v vakuumu pred nami beži vedno z enako hitrostjo, pa če se še tako poženemo za njo. Teorija relativnosti gor ali dol, to je enostavno skregano z zdravo pametjo. Morda pa naša pamet ni tako zelo zdrava.
Tako Newton, kot Einstein, sta resignirano ugotovila, da svet tam zunaj ni ukrojen čisto po naši logiki. Oba sta brskala po starih knjigah, saj sta verjela, da so modreci nekoč davno poznali te skrivnosti. Tako je Newton celo življenje neumorno proučeval hermetične spise, Einstein pa do obisti preštudiral Tajni nauk Helene Petrovne Blavatsky, ki velja za največjega mistika Zahodnega sveta.
Morda ne bomo nikoli spoznali poslednjih skrivnosti svetlobe, toda že sedaj o njej vemo toliko, da je to v temeljih spremenilo našo civilizacijo. Znanost o svetlobi, ki smo jo razdelili na geometrijsko, fizikalno in kvantno optiko, je rodila številne čudeže sodobne civilizacije, brez katerih si življenja ne znamo več predstavljati.
