Strela – uganka, spektakel ali nevarnost
Že odkar je Benjamin Franklin s papirnatim zmajem speljal strelo po žici z neba na Zemljo, znanstveniki raziskujejo nastanek in delovanje strele. Čeprav strele udarijo ob zemeljsko površino 100-krat na sekundo oziroma 8.000.000-krat na dan in so eden najbolj opazovanih pojavov, je o njih še vedno zelo malo znanega. Znanstveniki so doslej predložili le nekaj teorij, ki pa so na žalost še vse nepopolne.
Nastanek strele
Najbolj uveljavljena teorija pravi, da so oblaki veliki električni generatorji. Ker je površina Zemlje negativno nabita, polarizira padajoče kaplje, tako da je njihov električno pozitivni pol obrnjen proti Zemlji. Na spodnjo stran kapljice se tako “prilepijo” negativno nabiti delci iz zraka, medtem ko se na zgornji strani pozitivni delci ne morejo nabrati zaradi zračnih tokov, ki se med padanjem kaplje vijejo okoli nje. Dobimo “kapljo”, ki je negativno nabita. Pozitivne delce zračni tokovi dvigujejo proti vrhu oblakov. Tako imamo oblak, ki je na svojem zgornjem delu pozitivno nabit, na spodnjem pa negativno. Spodnji del oblaka je dovolj močno nabit z negativnimi delci, da povzroči veliko napetost z zemeljsko površino, ki je prav tako negativno nabita, vendar je njen negativni naboj precej manjši od tistega na oblakih. Veliko električno polje nato povzroči električni preboj in pretok negativnih nabojev z oblaka na zemljo v obliki strele.
Kako pa nastane grom?
Strela zaradi svojega visokega električnega toka sprosti toliko energije, da se zrak v njeni okolici segreje kar na trikratno temperaturo površine Sonca! Med segrevanjem se razširi tako hitro, da povzroči udarni val, ki ga zaznamo kot grom.
Ker zvok potuje s hitrostjo 343 m/s, lahko s štetjem sekund od pojava strele do groma ocenimo oddaljenost nevihte. Če npr. preštejemo 3 sekunde, potem je nevihta oddaljena približno 3 s x 300 m/s = 900 m. To pomeni, da je že skrajni čas, da poberemo šila in kopita ter si poiščemo varno zavetje pred neurjem.
Vedeti pa morate, da strela lahko udari celo 15 km stran od nevihtnega oblaka – to pa je razdalja, na kateri še slišimo grmenje. Torej, če slišite grmenje, ste že v nevarnem območju, kjer vas strela lahko zadene.
Ne hodite pod drevesi
Če pa vam ne uspe pravočasno zbežati, nikakor ne hodite po področju, kjer bi bili vi najvišji – saj to pomeni, da bi bili vi prvi stik strele s tlemi! Prav tako ne iščite zatočišča pod osamljenimi drevesi, saj so to najbolj nevarna mesta med nevihto. Strela namreč išče pot z najmanjšim uporom in ker so drevesni sokovi boljši prevodnik od zraka, so drevesa pogost “most” na poti strele iz zraka v tla.
Drevesni sokovi se pod močnim tokom strele v trenutku segrejejo in eksplozijsko razširijo v paro, kar v prečni smeri odlomi drevesno lubje. Pri nekaterih drevesih, predvsem tistih, ki imajo umirajoče ali gnijoče predele debla, so sokovi zgoščeni v notranjosti. V teh primerih taka eksplozija razcepi deblo in povzroči smrt drevesa. Lahko se pa zgodi, da drevo ostane popolnoma nepoškodovano, in sicer takrat, ko dež deblo tako namoči, da strela potuje po vodi na površini drevesa.
Če ne morete najti, kake zgradbe, avtomobila, jarka ali jame, je najbolj varno, da se zadržite na jasi gozda z visokimi drevesi. Vendar pazite, da boste oddaljeni od bližnjega drevesa vsaj za razdaljo njegove dvakratne višine.
Pravilno posajena visoka drevesa lahko celo hiše zaščitijo pred poškodbami, ki bi jih povzročila strela. Visoka drevesa z razvejanimi koreninami imajo namreč veliko biomase in poleg tega, da prestrežejo udarec strele, pripomorejo tudi k disipaciji (razpršitvi) njenega naboja.
Ne bojevanje, ampak sodelovanje
Strele so ena od neverjetnih moči narave, ki se jim je zares težko zoperstaviti. In ne samo težko, temveč tudi nesmiselno, saj se z naravo ni treba bojevati, temveč z njo sodelovati. S poznavanjem njenih zakonitosti lahko varno sobivamo in celo neškodljivo izkoriščamo prednosti, ki nam jih potencialno lahko nudi. Vendar bo za tako sodelovanje potrebno še veliko znanstvenih spoznanj in tehnoloških izpopolnitev. Pomembno je le, da se ne prenehamo spraševati po vzrokih in principih delovanja in vztrajno iščemo odgovore.
Drugi sorodni prispevki:
Strele nad oblaki in krogelne strele
Strele prispevajo k življenju, kakor ga poznamo